VSŠ :: KOMUNALNI INŽENIR :: diplomanti

 

Diplomanti študijskega leta 2004/2005

Sledi seznam diplomantov in povzetki diplom VSŠ programa komunala na zavodu IZRAZ, Ljubljana. Diplomanti so zbrani po terminih zagovora diplomskega dela:

15. junij 2005

SIMON CERVENIK, mentor Tadej Markič
Krožno križišče - krožišče [Glej povzetek]

Nivojsko križanje dveh prometnic že od nekdaj pomeni, prostor posebno skrbnega načrtovanja. Sodobni evropski projektirni trendi vse pogosteje uvajajo krožna križišča ali krožišča, ki lahko v opisanih določenih pogojih uspešno nadomestijo klasične oblike ortogonalnih križišč, predvsem z rekonstrukcijami. Posebno ugodno se je pokazalo uvajanje manjših in srednjih krožnih križišč namesto nesemaforiziranih križišč. Prednosti, kot so varnost, večja prevoznost, manjša poraba prostora in dobra rešitev za umirjanje prometa ... nam ponujajo vgradnjo krožišča na vsako križanje prometnih pasov.

Te prednosti in slabosti sem zapisal in podal svoje ugotovitve za boljše načrtovanje rekonstrukcij obstoječih križišč.
Z različno literaraturo in viri, izkušnjami strokovnih sodelavcev ( mentorjev ) sem raziskal projektiranje in načrtovanje rekonstrukcij krožišč, saj bodo krožišča postala velik del nizkih gradenj.

Rekonstrukcija križišča Škofljica – Klanec in idejna zasnova le–tega je skupek vseh ugotovitev, trendov in standardov, ki se uporabljajo v projektiranju. Projekt idejne zasnove krožišča Škofljica – Klanec je v fazi pridobivanja projektnih pogojev.

DARKO DROLC, mentor doc. dr. Mihael Sekavčnik
Izraba odlagališčnega plina na odlagališču barje [Glej povzetek]

Odlaganje odpadkov je najenostavnejši, najbolj razširjen in tudi najstarejši način odstranjevanja odpadkov.
Na ljubljanskem odlagališču nenevarnih odpadkov Barje, ki se razprostira na jugozahodnem delu Ljubljane, ob robu severnega dela Ljubljanskega barja, so začeli odpadke odlagati leta 1964.

V diplomski nalogi je predstavljen problem odlagališčnega plina. To je toplogredni plin. Odlagališča je potrebno prisilno odplinjevati in plin energetsko izkoriščati za pridobivanje električne, toplotne in hladilne energije s pomočjo plinskih motorjev.

Opisana je možnost priključitve na toplovodno omrežje ali ogrevanje objektov v industrijski coni Vič.

PETER ZAKRAJŠEK, mentor doc. dr. Mihael Sekavčnik
Analiza obrtovanja deponije komunalnih odpadkov [Glej povzetek]

V diplomski nalogi sem obravnaval analizo obratovanja deponije, prikazal sem obstoječe stanje obratovanja deponije in dva alternativna koncepta ravnanja z odpadki. Na osnovi novih zakonskih zahtev in analize obstoječega načina ravnanja z odpadki sta prikazana dva pomembna koncepta. V analizi sem prikazal sistem ravnanja z odpadki s prebiranjem in sistem ravnanja z odpadki ločenega zajema frakcij. Na primeru alternativnega koncepta prebiranja komunalnih odpadkov se obratovanje deponije podaljša za 2 leti in pridobi 451 ton surovin na leto za predelavo v industriji. Na drugem primeru alternativnega koncepta z ločenim zajemom frakcij se obratovanje deponije podaljša za 15 let in pridobi 5.000 ton surovin na leto za predelavo v industriji. Ključni razlog za spremembo obratovanja deponije je podaljšanje časa odlaganja komunalnih odpadkov na deponijo.

TOMAŽ KORELEC, mentor dr. Mitja Rismal
Onesnaževala v pitni vodi [Glej povzetek]

Onesnaževanje okolja in s tem človekovih dobrin, ki so nujne za preživetje in eksistenco posameznika postaja aktualen problem našega vsakdanjika. Problem se kaže v zavesti posameznikovega ravnanja z vodo, z novo modernizacijo, v katero je država pripravljena vlagati za dobrobit svojih prebivalcev, da s tem odpravijo kontaminacijo naših voda.

Proučevanje voda je del našega vsakdanjika in o tem je bilo že veliko napisanega. Dnevno se opravljajo raznovrstne meritve kemične in biološke sestave vode. Meritve so prikazane tako v strokovni literaturi kot v dnevnem časopisju in s tem naj bi se večalo tudi ozaveščanje ljudi.

Strokovnjaki s svojimi nasveti opozarjajo in hkrati tudi realizirajo svoje zamisli, ugotovitve in meritve. Tako so postavljene že mnoge čistilne naprave v razvitejših deželah sveta. Metoda, ki se je strokovnjaki poslužujejo, je postavitev mejnih vrednosti, s katerimi naj bi onesnaženost do te mere ne bila škodljiva za človeka. Pa vendar se moramo zavedati, da je voda nujno potrebna za življenje, in zato moramo poskrbeti za čim manjšo onesnaženost, manjšo kot so vrednosti, ki jih določajo svetovne institucije.

20. april 2005

DARKO GORTNAR, mentor Bojan Žnidaršič
Gospodarjenje z občinskimi cestami – investicijsko vzdrževanje [Glej povzetek]

V nalogi smo raziskali teoretične podlage in pridobili strokovna znanja, ki so potrebna pri investicijskem vzdrževanju občinskih cest, kar je bil tudi osnovni cilj proučevanja.

Vsebinski del naloge sestoji iz dveh delov. V prvem delu smo raziskali zakonske podlage in tehnične normative, v drugem delu pa razdelali pojem investicijsko vzdrževanje, predstavili investicijski program obnove lokalnih cest občine Železniki in prikazali postopke izvajanja investicijskega programa.

Pri raziskovalnem delu obravnavane teme so se potrdile potrebe po poglobitvi poznavanja zakonskih in podzakonskih aktov, kakor tudi tehničnih predpisov. S proučevanjem odloka o občinskih cestah smo ugotovili, da so le-ti usklajeni z nadrejenimi zakoni, pri izvajanju navedene gospodarske javne službe pa prihaja do nedoslednosti, predvsem pri vpisu cest v zemljiško knjigo in inšpekcijskem nadzoru in z njim povezano sankcioniranje kršiteljev določil odloka.

Ugotavljamo, da je za uspešno investicijsko vzdrževanje občinskih cest potrebno izdelati investicijski program, ki mora poleg analize stanja in ustreznih ukrepov vsebovati vire financiranja in terminski plan izvedbe.

Investicijsko vzdrževanje občinskih cest se v pretežni meri izvaja v obliki preplastitve dotrajanih asfaltnih vozišč, zato je zelo pomembno poznavanje postopka priprave in tehnologije vgrajevanja asfaltne zmesi.

ANDREJ SELAN, mentor Mitja Rismal
Čiščenje vode iz vodnega zajetja Vitanje[Glej povzetek]

Celjski vodooskrbni sistem se napaja iz več vodnih virov. Iz smeri Vitanje vanj vteka voda iz treh različnih vodnih virov, in sicer iz površinskega zajetja potoka Hudinja, kraškega zajetja Jelševa Loka in zajetja Stenica. Vsem virom je skupna pogosta bakteriološka onesnaženost. Poleg tega so večkrat prekoračene vrednosti za nekatere organoleptične lastnosti (vidne nečistoče, redkeje barva in motnost). Nekajkrat je bila ugotovljena tudi prekoračitev porabe KMnO4 in fenolnega indeksa.

Namen naloge je ugotoviti najprimernejši tehnološki postopek čiščenja zajetij, določitev najprimernejše lokacije bodočega objekta čistilne naprave (ČN) in njegove približne gabaritne mere, izdelava predlogov za izboljšanje učinkovitosti obratovanja obstoječih objektov in ekonomska upravičenost izkoriščanja razpoložljivih hidravličnih padcev za pridobivanje električne energije.

Med seboj so primerjane različne možne tehnologije:

1. gravitacijski dvoslojni peščeni filtri,
2. tlačni peščeni dvoslojni filtri,
3. fini vlaknati filtri,
4. nadtlačna ultrafiltracija,
5. podtlačna ultrafiltracija.

Vedno več rezultatov raziskav potrjuje, da vsebnost organskih snovi v vodi ni neškodljiva za človeka. Zato je najbolje, da se jih iz vode odstrani. V konkretnem primeru študija primerjav ne more popolnoma nadomestiti rezultatov preizkušanja na pilotnih napravah. Je pa upravitelju sistema lahko dobra osnova za odločitev, katere vrste tehnologij naj na nivoju pilotnih preiskav medsebojno primerja.

ZVONE POPIT, mentor Mitja Rismal
Nabava in montaža vodovodnega materiala[Glej povzetek]

V diplomski nalogi sem predstavil potek nabave in montaže vodovodnega materiala. V prvem delu bom opisal upravne postopke, ki so potrebni za izvedbo naloge, v drugem delu pa dogajanje v podjetju in na terenu pri nabavi in montaži materiala.

Gradbišče, ki sem ga predstavil, poslovno stanovanjski objekt Trnovska vrata, se nahaja v Ljubljani. Pri projektu sem sodeloval kot pomočnik odgovornega vodje montažnih del. Moja glavna naloga je bila skrb za nemoteno izvajanje del od prejetja pogodbe do zaključnih del na gradbišču. Izdelan je bil terminski plan, ki se je uskladil z delovno ekipo na terenu in z dobavo materiala. Skladno s potekom del na gradbišču se je vršila dostava in montaža vodovodnega materiala.

Ob zaključku del so se odpravile še manjše pomanjkljivosti. Po odpravi le-teh se je izdelala končna situacija za opravljena dela in pisni prevzem zaključenih del.

Pri opisanem projektu sem prišel do naslednjih sklepov:

- JP VO-KA skrbi za upravljanje, vzdrževanje, obnavljanje in izgradnjo vodovoda v Ljubljani.
- Pri vodenju gradbišča je potrebno upoštevati navodila upravljalca komunalnih vodov.
- Pri vodenju gradbišča je potrebno slediti smernicam, ki jih narekuje zakonodaja.
- Pri vodenju del na gradbišču je pomembno stalno sodelovanje med naročnikom, nadzorom in izvajalcem. Neskladje potrebuje ažurno reševanje.
Material se je dobavljal po sistemu sprotne dobave, ki pa ni bila vedno popolna ali pa je prišlo do napak pri naročanju.

ERIK KRUŠEC, mentor Mihael Sekavčnik
Odstranjevanje komunalnih odpadkov z razvrščanjem in baliranjem[Glej povzetek]

V diplomski nalogi smo obravnavali sodobne procese predelave mešanih komunalnih odpadkov z baliranjem. V luči razvijajoče se okoljske zakonodaje so prikazane osnovne tehnološke značilnosti baliranja in primerjane s klasičnimi postopki odlaganja. Omenili smo tudi pomembnost sodelovanja javnih gospodarskih družb s širšo skupnostjo v vseh fazah ravnanja s komunalnimi odpadki. Na primeru obratovanja prve takšne deponije v Sloveniji so bile opisane tehnološke značilnosti postopka baliranja mešanih komunalnih odpadkov in shranjevanje na deponiji. Opisane so bile tehnološke težave in predlagane tehnične izboljšave. Ključni razlog za tehnološke težave je slabo obvladovanje strukture mešanih komunalnih odpadkov, zaradi česar je bil predlagan izboljšan informacijski sistem na zbirnem mestu.

LUKA SABO, mentor Mihael Sekavčnik
Gradbeni odpadki v Cestnem podjetju Ljubljana, d.d.[Glej povzetek]

Diplomska naloga obravnava tematiko ravnanja z gradbenimi odpadki v Cestnem podjetju Ljubljana, d. d. (v nadaljevanju CPL) z organizacijskega, tehnološkega in ekonomskega vidika. Predstavljeni so zakonodajno – pravni okviri dejavnosti na področju gospodarjenja z gradbenimi odpadki. Predstavljene so dejavnosti znotraj podjetja CPL, d.d. s poudarkom na sektorju za predelavo odpadkov. Prikazani so rezultati analize količin in strukture gradbenih odpadkov ter tehnologija predelave. Izkazalo se je, da je z vidika potenciala na tem sektorju smiselna organiziranost dejavnosti v ločeni gospodarski družbi, ki se specializirano ukvarja z gospodarjenjem z gradbenimi odpadki. Za takšno družbo so prikazani predvideni materialni in finančni tokovi, pri čemer je potrjena gospodarska upravičenost takšnega pristopa organiziranosti.

KATJA SELŠEK, mentor Mihael Sekavčnik
Ločeno zbiranje odpadkov[Glej povzetek]

V nalogi so predstavljeni ukrepi za povečanje deleža ločeno zbranih frakcij, kosovnega odvoza in nevarnih gospodinjskih odpadkov v mestu Ljubljana in njeni okolici. Med najpomembnejše ukrepe sodijo dosledno izpolnjevanje zakonskih določil, ozaveščanje javnosti z različnimi promocijskimi akcijami. Opravljena je bila anketa, kjer smo od občanov primestne občine Dol pri Ljubljani pridobili pomembne podatke o ločenem zbiranju posameznih frakcij gospodinjsKih odpadkov. Anketa je pokazala na veliko motiviranost občanov za ločeno zbiranje odpadkov, hkrati pa se je izkazalo, da dobršen del javnosti ne loči med nevarnimi gospodinjskimi odpadki niti ne pozna načina za primerno odstranjevanje le-teh. Z anketo smo pridobili tudi pomembne informacije o primernosti organiziranega odvoza kosovnega odpadnega materiala.

19. april 2005

IZTOK KONJAR, mentor Jože Crnič
Načrt Ravnanja s komunalnimi odpadki za občini Idrija in Cerkno[Glej povzetek]

Diplomska naloga opisuje problematiko ravnanja s komunalnimi odpadki na območju občin Idrija in Cerkno, kjer opravlja javno službo ravnanja s komunalnimi odpadki podjetje Komunala Idrija.

Ker obstoječi način ravnanja s komunalnimi odpadki ni ustrezen, je namen diplomske naloge izdelati predlog načrta ravnanja z odpadki za obravnavano območje. Osnovni cilj načrta je z ločenim zbiranjem in ustrezno obdelavo zmanjšati količino odloženih odpadkov za polovico. Poleg splošnih okoljevarstvenih razlogov je namen izločevanja tistih odpadkov, ki so primerni za nadaljnjo predelavo, tudi zapolnjenost obstoječih odlagališč ter s tem zmanjševanje stroškov odlaganja komunalnih odpadkov.

Načrt je izdelan na podlagi analize obstoječega stanja, okoljskih predpisov in znanj o odpadkih. Predlagani tehnološki postopki pa so izbrani na podlagi zadnjih spoznanj stroke, ki je prilagojena specifičnosti področja z značilno hribovitim terenom, prepredenim z ozkimi grapami in dokajšnjo razseljenostjo, razpoložljivostjo obstoječe infrastrukture ter oddaljenosti območja od večjih regijskih centrov ravnanj z odpadki.

Za uresničitev cilja načrt predvideva ločeno zbiranje odpadkov na izvoru, prehod vseh odpadkov preko Zbirnega centra v Ljubevču, kjer se odpadke balira in s tem optimizira transportne razdalje posameznih vrst odpadkov do končnega dispozicioniranja, ki je ponovna uporaba ali odlaganje.

Načrt je izdelan za obdobje 2005 do 2010 oziroma do zapolnitve prostih odlagalnih kapacitet na odlagališču Raskovec in vključitve v regijski sitem ravnanja s komunalnimi odpadki.

TOMAŽ PAVČNIK, mentor Jože Crnič
Sanacija in odvajanje na površini v območju odkopavanja premoga[Glej povzetek]

Na območju Rudnika Trbovlje – Hrastnik zavzemajo površine, na katerih so vidne posledice rudarjenja, 987 ha. Te površine so razdeljene na že sanirane ki jih je potrebno vzdrževati, in tiste, ki jih je potrebno sanirati. Prvih ni veliko, saj v preteklosti tej problematiki niso posvečali takšne pozornosti kot v zadnjih letih. Na območjih, kjer še poteka odkopavanje premoga, so se izvedla sanacijska dela za zagotavljanje varnega odkopavanja v jami in za zagotavljanje varnega gibanja na površini.

Velja omeniti, da vse do zadnjega Zakona o rudarstvu, sprejetega leta 1999, zakonodaja ni posvečala posebne pozornosti ali posluha sanaciji uničenih površin zaradi rudarjenja. Sanacijo površin nad rudniškimi jamami so izvajali v glavnem zaradi varnega odkopavanja v jamah.

V diplomski nalogi sem predstavil temeljne cilje sanacije in odvodnjavanja na površini, v rušnem območju pridobivanja premoga.

V smislu preprečevanja vdora vode in tekočih mas ter varnega odkopavanja je bilo potrebno urediti odvodnjavanje na površini.

Dokončna sanacija rudniških površin pa se bo izvajala po zaprtju Rudnika Trbovlje – Hrastnik.

FRANC SEBANEC, mentor Jože Crnič
Monitoring zraka na odlagališču odpadkov Barje[Glej povzetek]

Pri odlaganju odpadkov, ki vsebujejo organsko razgradljive snovi nastajajo biokemični procesi pri katerih se tvori deponijski plin. Plini, ki ga sestavljajo, onesnažujejo ozračje, zato moramo nad njimi izvajati nadzor – MONITORING in stremeti za tem, da se jih kontrolirano zajame čim večja količina.

V diplomski nalogi sem predstavil potek nadzora nad koncentracijami plinov, hitrostmi in smermi vetrov, temperaturami in vsebnostmi vlage. Toplogredni plini, ki nastajajo pri biokemičnih procesih v deponijskem, telesu povzročajo spremembe podnebja, ki so posledica segrevanja celotnega ozračja Zemlje. Za ublažitev teh podnebnih sprememb je potrebna usklajena akcija, zato so na konferenci v Kyotu leta 1997 sprejeli KYOTSKI PROTOKOL, katerega podpisnica je tudi Slovenija.

Na Odlagališču nenevarnih odpadkov Barje so za zmanjševanje vpliva deponijskega plina na ozračje, zgradili sistem za zajemanje in odplinjevanje. Gorilni plin v deponijskem plinu je metan, katerega se uporablja za pogon plinskih motorjev. Plinski agregati proizvajajo električno energijo, manjši del za lastne potrebe, večji del pa jo oddamo v električno omrežje mesta Ljubljana. Toplota, ki nastaja kot stranski produkt v hladilnih sistemih se uporablja za ogrevanje objektov na odlagališču, ostala pa se spušča v atmosfero.

LUDVIK BROMŠE, mentor Jože Crnič
Čistilna naprava z reciklažo vode v avtopralnici[Glej povzetek]

Čistilna naprava odpadne vode v pralnici avtobusov in gospodarskih vozil LPP na Celovški cesti 160 v Ljubljani lahko čisti samo odpadne vode iz avtomatske avtopralnice, z možnostjo talnega pranja.

Odpadna voda iz avtopralnice se zbira v avtopralni hali in nato v sredinskem zbirnem jašku. Prek tega jaška se odvaja voda v prvega izmed dveh usedalnih jaškov. Iz drugega usedalnega jaška se voda prek preliva zbira v tretjem, odvzemnem jašku, v katerem je nameščena potopna črpalka. Črpalka dovaja vodo v krogotok čistilne naprave, ki vodo očisti do mere ali kakovosti, ki je potrebna za ponovno uporabo. Prečiščena voda se zbira v zbiralniku ali rezervoarju ob čistilni napravi. Nivojsko krmiljenje s plovnim stikalom zagotavlja vklop polnjenja rezervoarja s prečiščeno vodo po potrebi oziroma ga izključi, če je rezervoar poln.

Vsa čistilna sredstva, ki se uporabljajo v fazah avtomatskega čiščenja filtra, morajo biti usklajena s čistilno napravo. Različna čistila za pranje avtopralne hale, olja, maščobe in voski v nobenem primeru ne smejo priti v krogotok čistilne naprave. Predpostavka za pravilno in varno upravljanje s kemičnimi sredstvi je dobro poznavanje nevarnosti, ki so lahko prisotne, in tudi samih lastnosti snovi (substance).

Za dolgo in kakovostno delovanje čistilne naprave je zelo pomembno vzdrževanje, ki vključuje odzračevanje dozirnih črpalk zaradi pojavljanja zračnih mehurčkov in zato prekinitve vleka kemičnega sredstva, čiščenje dozirnih ventilov zaradi morebitnih usedlin, čiščenje filterske črpalke pri padcu tlaka za 0,2 bar glede na predpisano vrednost ali enkrat letno in čiščenje rezervoarja prečiščene vode, ki se izvaja prav tako enkrat letno.

MOJCA SEČNIK, mentor Tadej Markič
Zaščita pred poplavnimi vodami Gradaščice[Glej povzetek]

V nalogi smo izpostavili problematiko poplavnih vod Gradaščice. Ob pogojih visokih voda predstavlja porečje Gradaščice s svojimi hudourniškimi pritoki potencialno nevarnost poplav za celotno dolino pod Polhovim Gradcem ter za primestna in mestno območje jugozahodnega (JZ) in južnega dela Ljubljane. Vzrok za poplave na obravnavanem območju je premajhna prevodnost struge Malega grabna od Bokalškega jezu do izliva v Ljubljanico in zmanjšanje poplavnih površin kot posledica širjenja urbanih območij. Iz ocene stanja namreč izhaja, da sedanja prevodnost Malega grabna zagotavlja zgolj petletno poplavno varnost, iz analize prostora pa je razvidno, da poplavno območje Gradaščice in (Malega grabna) od Polhovega Gradca do izliva v Ljubljanico obsega 1333 ha, od tega približno 478 ha urbanih površin ter približno 855 ha kmetijskih površin in infrastrukture.

Z izvedbo ureditve Malega grabna, ki jo je ob danosti prostora še možno izvesti, je mogoče zagotoviti le desetletno poplavno varnost urbanih površin, kar za mestno območje ne zadostuje. Z namenom ščitenja urbanih površin na 100-letno poplavno varnost je poleg ukrepov na Malem grabnu potrebno zagotoviti dodatno zadrževanje voda na porečju Gradaščice in Horjulke (Šujice). Predvideni zadrževalniki na porečju Gradaščice in Horjulke so zasnovani tako, da se poplavno območje ob reki preoblikuje v nadzorovan zadrževalni prostor. Obratovanje zadrževalnika pa je zasnovano tako, da se skupaj z ukrepi na Malem grabnu doseže stoletno poplavno varnost urbanih površin.

MIRAN VRATANAR, mentorica Marija Slovnik
Organizacija in delovno področje MOL[Glej povzetek]

Mestna občina Ljubljana je tako po številu prebivalstva kot tudi po velikosti ozemlja, ki ga zavzema, največja občina v Republiki Sloveniji in glavno mesto Republike Slovenije. Zaradi statusa glavnega mesta ni samo lokalno središče, temveč tudi središče državne uprave.

Mestna občina Ljubljana je sestavljena iz organov mestne občine, služb in upravnih organov - oddelkov Mestne uprave, ki jo načeloma vodi tajnik občine, v konkretnem primeru pa direktorica Mestne uprave.

Delovanje in organiziranost Mestne občine Ljubljana sta določena z Zakonom o lokalni samoupravi in s Statutom Mestne občine Ljubljana.

V diplomski nalogi skušam prek prikaza njene sestave, najvažnejših nalog posameznih delov Mestne občine in nekaterih njenih drugih splošnih značilnosti poudariti predvsem problem njene organizacijske strukture, še posebej pa delovanje Mestne uprave.

Predmet obravnave je tako trenutna organiziranost Mestne občine Ljubljana, ki je sicer ustrezna, vendar bi jo bilo mogoče tudi izboljšati. Organizacijska zadrega je predvsem številčnost oddelkov, katerih pristojnosti niso jasno razmejene, zato se v nekaterih primerih podvajajo. Poleg tega prihaja do težav pri medpodročnem sodelovanju zaradi razpršenosti po različnih lokacijah, kar hkrati povzroča tudi večje komunikacijske stroške, obenem pa zahteva več sredstev tudi za vzdrževanje in upravljanje upravnih prostorov.

Oddelki in službe kot sestavni deli Mestne uprave opravljajo družbeno, gospodarsko in servisno dejavnost. Odgovorni so direktorici mestne uprave, ta pa županji. Ob sedanji ureditvi prihaja do preobremenjenosti županje s posameznimi področji dela Mestne uprave, zato v predlogu sprememb predvidevam delni prenos pristojnosti in odgovornosti na posamezne podžupane, ki so odgovorni neposredno županji. To bi županji omogočilo kvalitetnejše opravljanje nalog in vodenje občine.

Stroške vzdrževanja in upravljanja upravnih prostorov bi bilo mogoče zmanjšati z enotnim sedežem celotne Mestne uprave. To bi omogočilo tudi lažje in hitrejše povezovanje in sodelovanje med oddelki in službami uprave.

Menim, da bi predlagana sprememba strukture in notranja ureditev med oddelki in službami Mestne uprave pripomogla k njenemu učinkovitejšemu delovanju in lažjemu vključevanju v evropski prostor, katerega del je postala Slovenija in z njo njena prestolnica z Mestno občino Ljubljana.

ANTON ROZMAN, mentorica Marija Slovnik
Javna predstavitev čistilne naprave odpadnih voda v IUV d.d.[Glej povzetek]

Človeštvo vedno bolj obremenjuje svoje okolje, saj za zadovoljevanje potreb razvija vedno nove proizvode, ki zahtevajo nova znanja in tehnologije. Posledica le-tega pa je nastajanje stranskih produktov, ki jih ne moremo uporabiti, in jih zavržemo, s tem pa hote ali nehote onesnažujemo svojo okolico oz. naš življenjski prostor. V razvitem svetu je postala zavest za zaščito okolja zelo močna in vedno večji poudarek dajejo področjem, ki obravnavajo ravnanje z odpadki oz. skrbi za okolje. Zaradi tega so postavili normative, ki omejujejo oz. predpisujejo, kaj se lahko izpušča v okolico in v kakšnih emisijah. Slovenija je postala del Evropske unije in že v postopku čakanja, ko je imela status kandidatke, je morala prilagajati svojo zakonodajo evropski. Tako smo tudi na področju varovanja okolja prevzeli evropske direktive, nekatere smo že implementirali v praksi, za nekatere pa je še vedno prehodno obdobje in postavljeni so roki, ki določajo, do kdaj je posamezno področje potrebno urediti.

Usnjarska proizvodnja je ena od velikih onesnaževalcev okolja. V proizvodnji usnja se porabi do 80 m3 vode za predelavo 1 tone surovih kož v usnje. V postopku se voda kontaminira z različnimi snovmi, ki so za okolje obremenjujoče, in je ne moremo direktno izpuščati v okolje. V usnjarski industriji obremenjujejo okolje težke kovine (krom) in pa sulfidi in sulfati ter sredstva, ki povzročajo neustrezno stopnjo kislosti odpadnih voda.

Tega se v družbi IUV d. d. (v nadaljevanju IUV) dobro zavedajo in posledično namenjajo veliko pozornost varovanju okolja oz. skrbijo za čiščenje odpadnih voda. Zato so se glede na postavljene normative odločili za modernizacijo že obstoječe čistilne naprave. V preteklosti je čistilna naprava delala na kemijsko-mehanski stopnji, kjer so odpadne vode kemijsko nevtralizirali in odstranili trdne delce ter maščobe. Z zaostritvijo normativov pa to ni bilo dovolj. Izpustne vrednosti odpadnih voda na kemijsko-mehanski stopnji niso ustrezale zakonodaji in IUV je modernizirala čistilno napravo še z biološko stopnjo.

Glede na to, da je proizvodnja IUV locirana v samem mestu Vrhnika, je taka proizvodnja lahko za lokalno prebivalstvo moteča. Predvsem pa je pomembno, da lokalna skupnost tako proizvodnjo sprejema in z njo živi, saj je ne nazadnje od nje tudi odvisna. Gre torej za neko vrsto sožitja, le-to pa bo uspešno, če lokalna skupnost točno pozna, kaj se v proizvodnji dogaja, kakšne so nevarnosti za delavce v proizvodnji in kako te vplivajo na okolje. To pomeni, da ima lokalna skupnost pravico vedeti, družba pa je dolžna seznanjati lokalno skupnost. Za sožitje teh dveh elementov je potrebno upoštevati pravila, ki urejajo to področje. V tem diplomskem delu je predstavljeno, kako naj poteka tako sodelovanje. Najprej je predstavljena zakonodaja in konvencija, ki ureja področje sodelovanja javnosti in gospodarskih družb. V nadaljevanju pa je predstavljen tudi primer dobre prakse, ki pokaže pripravljenost družbe IUV, da seznani lokalno skupnost z vsemi postopki skrbi za varovanje okolja. Na kratko so predstavljeni tudi tehnološki postopki izdelave usnja in čiščenja odpadnih voda. Predstavljene so meritve parametrov odpadnih voda, ki dotekajo na čistilno napravo, in prav tako tudi izmerjene vrednosti očiščene odpadne tehnološke vode, ki jih izpuščajo v odtok oz. v Ljubljanico. V zaključku sledi ugotovitev, da je sožitje lokalne skupnosti in tudi tako umazane proizvodnje, kot je usnjarska, možno.

16. februar 2005

ANDREJ TOMAZINI, mentor TADEJ MARKIČ
REKONSTRUKCIJA CEST [Glej povzetek]

V diplomski nalogi sem predstavil potek rekonstrukcije glavnih regionalnih cest in primer iz mojega kraja, rekonstrukcijo občinske ceste Podlipa – Smrečje. S primerom sem hotel pokazati, da je rekonstrukcija ceste lahko zelo zahtevna naloga, saj je potrebno predhodno preučiti vse vzroke, ki so krivi za porušitev voziščne konstrukcije oz. nastanek poškodb.

V nalogi sem za ceste opisal specifikacijo, ki določa dimenzije načrtovanih ojačitev obstoječih voziščnih konstrukcij na vseh prometnih površinah, namenjenih prometu z motornimi vozili.

Dimenzije ojačitev obstoječih voziščnih konstrukcij na premostitvenih objektih in v predorih je treba določiti z upoštevanjem specifičnih pogojev. Tehnična specifikacija za ceste asfaltnih voziščnih konstrukcij je namenjena določitvi skupne debeline ojačitve in debeline posameznih plasti za načrtovano ojačitev obstoječe asfaltne voziščne konstrukcije. Tako določena voziščna konstrukcija je v odvisnosti od vpliva predvidenih prometnih obremenitev v dobi trajanja obstoječe voziščne konstrukcije, kakovosti uporabljenih materialov in hidroloških in klimatskih razmer potrebna za preprečitev prekomerne utrujenosti (porušitve) strukture materialov v obstoječi voziščni konstrukciji ter za ohranitev uporabnosti vozne površine na primerni ravni za zagotovitev varne, udobne in gospodarne vožnje pri optimalni porabi za ohranitev potrebnih sredstev.

IGOR TEKAVEC, mentor JOŽE CRNIČ
ZIMSKA SLUŽBA V OBČINAH CERKNICA IN LOŠKA DOLINA [Glej povzetek]

Prevoznost lokalnih in javnih cest v občinah Cerknica in Loška dolina v normalnih zimskih razmerah zagotavljamo v našem podjetju z organizirano zimsko službo. Zaradi razgibanosti terena in muhavosti zimskega vremena v naših krajih, imamo v zimski službi pripravljenih veliko različnih strojev, vozil in opreme, za zagotavljanje čim boljših voznih razmer v normalnih zimskih pogojih. Kdo je udeležen v zimski službi, na kakšen način, kdaj, kje in kako opravlja svojo dolžnost, sem predstavil v Programu zimske službe.

V nadaljevanju sem opozoril na probleme, ki nastajajo pri posipanju cestišč s suho soljo. Tu gre predvsem za slabo izkoriščenost soli in za slabo učinkovitost soli pri nižjih temperaturah. Ob konkretnejšem analiziranju ekološkega in finančnega vprašaja sem podal tudi predlog za reševanje le-tega. Ob uporabi predlaganega postopka mokrega posipanja cestišč, bi se precej zmanjšalo zastrupljanje obcestnih zelenic. Istočasno bi zmanjšali stroške zimskega vzdrževanja cest, kar pa je najpomembnejše, izboljšali bi vozne razmere v času zime, s tem pa tudi prispevali k večji varnosti vseh udeležencev v prometu.

Na koncu sem izrazil upanje za čimprejšnjo uvedbo cestno vremenskega informacijskega sistema, iz katerega bi bili podatki dostopni vsem vzdrževalcem cest v državi. Z uvedbo avtomatskega spremljanja stanja in prevoznosti cest, bi zmanjšali vpliv človeškega faktorja, manj bi bilo napačnih odločitev pri zimskem vzdrževanju cest, s tem pa bi se izboljšala varnost v cestnem prometu.

BOŠTJAN JERMAN, mentor SIMON MUHA
ORGANIZACIJSKA UREDITEV GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB V OBČINI RUŠE [Glej povzetek]

V Občini Ruše gospodarske javne službe izvaja več različnih izvajalcev, ločeno po dejavnostih. To predstavlja problem pri koordinaciji med posameznimi službami, za občino pa je to veliko finančno breme. Zato v Občini Ruše razmišljajo o reorganizaciji izvajanja gospodarskih javnih služb, in sicer z reorganizacijo že obstoječega režijskega obrata. Kot cilj svoje naloge sem si zastavil poiskati najustreznejšo organizacijsko obliko, s katero bi Občina Ruše lahko gospodarske javne službe izvajala samostojno.
V diplomski nalogi sem najprej predstavil temeljne cilje razvoja komunalnega gospodarstva v Sloveniji in t.i. komunalno kulturo. V nadaljevanju sem predstavil in opisal različne oblike izvajanja gospodarskih javnih služb v Republiki Sloveniji ter organizacijsko ureditev izvajanja obveznih in izbirnih gospodarskih javnih služb v Občini Ruše.

V jedru naloge sem na primeru Občine Ruše predstavil njeno trenutno organizacijsko ureditev gospodarskih javnih služb. Opisal sem tudi organizacijsko strukturo Režijskega obrata Občine Ruše, njegove naloge, kratko zgodovino in osnovna sredstva, ki jih uporablja za svoje nemoteno delovanje.

Ker sem si za cilj diplomske naloge zastavil poiskati najustreznejšo organizacijsko obliko reorganizacije Režijskega obrata Občine Ruše, sem primerjal prednosti in slabosti posamezne oblike.

Ob upoštevanju vseh dejavnikov izvajanja gospodarske javne službe v sedanji obliki režijskega obrata sem prišel do ugotovitve, da je za reorganizacijo najprimernejša oblika gospodarski javni zavod.

PEČOVNIK JOŽEF, mentor JOŽE CRNIČ
RAVNANJE Z ODPADKI V OBČINI SLOVENSKA BISTRICA [Glej povzetek]

Namen diplomske naloge je bil prikazati obstoječe ravnanje z odpadki in predvidene rešitve na tem področju v prihodnosti.
Učinkovitost dosedanjega ravnanja z odpadki je neustrezna, zato so potrebni temeljni cilji na področju ravnanja z odpadki v občini Slovenska Bistrica. Z zastavljenimi cilji bomo poskušali preprečevati in zmanjševati nastajanje odpadkov na izvoru, prav tako njihovih škodljivih vplivov na okolje.

TOMAŽ MALOVRH, mentor TADEJ MARKIČ
ZIMSKA SLUŽBA V OBČINI VRHNIKA[Glej povzetek]

Največje težave pri nemotenem odvijanju prometa na cestah nastanejo pozimi, v obdobju snežnih padavin in poledice. Reševanje problemov, ki nastanejo na cestah zaradi dežja, snega, ivja ter slane je zelo zahtevno. Pri tem delu še uporabljajo različna tehnična sredstva in postopke.

V diplomski nalogi sem predstavil osnove zimskega vzdrževanja cest, organiziranost zimske službe v občini Vrhnika, zaščito pred snegom, čiščenje snega in ledenega dežja, ukrepe proti ledu in učinke posipnega materiala. Prav tako sem osnovno predstavil mehanske naprave za odstranjevanje snega in naprave za posipanje materialov.Podrobno sem obdelal posipne materiale, ki jih uporabljamo pri nas in njihov stvarni učinek na okolje. Za zagotavljanje nemotenega poteka prometa, se je zaradi gospodarnosti in težnje po čim nižjih stroških, kot topilno sredstvo začela uporabljati kuhinjska sol (NaCl).Po nekaj letih uporabe topilnih posipnih materialov za preprečevanje poledice na javnih cestah in ostalih prometnih površinah, se je pokazala tudi prva škoda na okolju, vozilih ter objektih cestne infrastrukture.

Zato se pojavlja težnja po uporabi drugih sredstev in metod zimskega vzdrževanja cest, katerih primernost narekujejo ekološke zahteve po čim manjšem obremenjevanju okolja.

MARKO GOLIK, mentor JOŽE CRNIČ
SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE JAVNE RAZSVETLJAVE [Glej povzetek]

Zunanja razsvetljava ima funkcijo izboljšanja vidnosti in estetike. V nalogi je opredeljena tista razsvetljava, ki prekomerno in nekontrolirano uhaja v okolico ter povzroča motnje in neugodje življenja v okolici. Ob ugotovitvi, kakšne vrste razsvetljave obstajajo, so najprej poiskane nepravilnosti ter posledice posameznih vrst (cestna razsvetljava, dekorativna ali okrasna razsvetljava, reklamni panoji …) z njihovimi škodljivimi vplivi na okolico in življenja v njej. Pod pojmom vsiljene svetlobe se razume mestni svetlobni sij, bleščanje in razsvetljava izven površin, ki naj bi bile razsvetljene

V drugem delu je opisan pristop k zmanjšanju svetlobnega onesnaževanja s porazdelitvijo območij, kjer se odvijajo ali načrtujejo specifične aktivnosti in veljajo določeni okoljevarstveni predpisi v njih, s primernimi zasenčenimi svetilkami in priporočenimi racionalnimi sijalkami. Ta območja ali cone so opredeljene na naravni park ali zaščitena območja, kmetijske ali podeželske stanovanjske površine, industrijska ali stanovanjska predmestja ter mestna središča in trgovske površine.

Moteča svetlobna emisija vpliva na življenje nočnih žuželk in ptic selivk, katere zavede močna umetna svetloba ter na delo astronomov pri opazovanju nebesnih teles v observatorijih.

Na koncu so izdelane primerjave sijalk z njihovimi lastnostmi, ki se uporabljajo pri nas. Ob upoštevanju primernosti svetilk za določen namen razsvetljave, s pravilno instalacijo ter strokovnostjo, lahko zmanjšamo vpliv svetlobne emisije na okolje, poznajo pa se tudi zmanjšani obratovalni stroški in s tem nepotrebno zapravljanje energije.

ROMAN HRIBAR, mentor JOŽE CRNIČ
UVEDBA HACCP SISTEMA NA JAVNEM VODOVODU CERKNICA [Glej povzetek]

Voda je osnovno živilo, sredstvo za zagotavljanje higienskih razmer v bivalnem okolju in osnovna surovina za celo vrsto predelovalnih dejavnosti. Osnovni kriterij za njeno uporabo je zdravstvena ustreznost. Nekritična uporaba kemičnih snovi v kmetijstvu, industriji in domačem okolju resno ogroža naše vodne vire. Tudi mikrobiološkemu onesnaženju vode z bakterijami, virusi in paraziti moramo posvečati večjo pozornost. Pri javnih sistemih za oskrbo s pitno vodo nam HACCP pomaga pri trajnem zagotavljanju kakovosti pitne vode

Učinkovitost izvajanja HACCP sistema sloni na ljudeh z znanjem in veščinami tako v izvajanju kot tudi pridobivanju novih spoznanj. Ob tem ne smemo pozabiti na preverjanje znanja novih sodelavcev, obiskovalcev na vseh ravneh.
Del učinkovitega HACCP sistema je vzpostavljen in obvladan sistem dokumentiranja. Dokumenti in zapisi so lahko v kakršnikoli obliki, pomembno je le, da predstavljajo dejansko stanje in sledljivost v proizvodnji in prometu z živili.

Določanje KKT je zahtevno in obsežno delo. Pri delu si lahko pomagamo z odločitvenim drevesom KKT, ki predstavlja zaporedje vprašanj, ki jih je potrebno oblikovati za vsako ugotovljeno tveganje. Pomaga nam pri odločitvi ali je stopnja proizvodnega postopka KT ali KKT. Sistem nadzora – monitoring je aktivnost dokumentiranega spremljanja tehnoloških procesov proizvodnje, priprave in prometa z živili, z namenom zagotavljanja zdravstvene ustreznosti živil. Pravilna izbira vrste in načina nadzora pogojuje obvladovanje tveganj na KKT.
Pomembna faza v procesu vzdrževanja je verifikacija. Namen overitve je potrditev, da sistem HACCP dejansko deluje, kot je predpisano. Verifikacija zagotavlja, da je sistem HACCP dosegel želeno raven izdelave varnega proizvoda.
Uvedba sistemov HACCP ne pomeni zmanjševanje nadzora, pač pa omogoča racionalnejšo rabo ustreznih znanj in bistveno večjo zaščito potrošnika, saj se proizvodnja neodvisno nadzoruje že v samih procesnih postopkih.

15. februar 2005

ANDREJ ŠKARJA, mentor MARKIČ TADEJ
ZIMSKA SLUŽBA V MESTNI OBČINI LJUBLJANA [Glej povzetek]

Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti cest in varnosti cestnega prometa v zimskih razmerah.

V diplomski nalogi sem predstavil celotni potek izvajanja zimske službe na območju Mestne občine Ljubljana, katere izvajalec je Komunalno podjetje Ljubljana d.d.

V nalogi je opisan potek izvajanja zimske službe od organizacije izvajanja, operativnega vodenja in aktivnosti pred začetkom zimske sezone do aktivnosti, ki so potrebne v primeru poledice in sneženja.

V nalogi sem predstavil tudi škodljive vplive talil na okolje pri zimskem vzdrževanju cest, saj se moramo zavedati, da talila negativno vplivajo na rastlinstvo, zgradbe in trge, ki še posebej v strogem središču mesta predstavljajo neprecenljivo kulturno dediščino.

BENO ARH, mentor MARKIČ TADEJ
CESTNA SIGNALIZACIJA IN CESTNE ZAPORE [Glej povzetek]

Naloga vsebuje v uvodnem delu opis problematike in pravno opredelitev cestnih zapor.

Cilj naloge je raziskati in predstaviti najpogosteje uporabljene vrste zapor, elemente le-teh in najpogostejše razloge postavitve cestnih zapor. Podatke sem pridobil predvsem z sodelovanjem pri postavljanju zapor, opazovanju in medsebojni primerjavi cestnih zapor med seboj.

Cestne zapore sem obravnaval od priprave vloge za zaporo državne ceste, pridobitve dovoljenja za zaporo posameznega odseka ceste od Direkcije Republike Slovenije za ceste (DRSC) do postavitve same zapore na cestišču. V konkretnem problemu Kalce-Logatec sem analiziral možne variante postavitve popolne zapore ali delne zapore državne ceste R2 409 odsek 302 in ceste G2 102 odsek 1461 glede na organizacijo gradbišča, vendar sem moral prej raziskati parametre, ki odločajo o izbiri primerne cestne zapore.
Analiza je pokazala razloge, zakaj se je na državni cesti Kalce-Logatec izbrala za postavitev delna zapora in ne popolna zapora ceste.

BOJAN LUPŠE, mentor MITJA RISMAL
UREDITEV KANALIZACIJE V NASELJU MIŠKA [Glej povzetek]

Naselje Miška je del kraja Šmartno pri Litiji. Pred leti je bil za celovito področje Litije in Šmartna pri Litiji izdelan idejni projekt za izdelavo sanitarne kanalizacije s priklopom na čistilno napravo. Pri tem so za naselje Miška naredili napako, saj niso upoštevali celotnega prispevnega območja, poleg tega pa so na čistilno napravo priklopili tudi potok.

Naša naloga je izdelati celostno študijo ureditve kanalizacije v naselju Miška. Pri tem moramo upoštevati omejitev dotoka iz naselja Miška na čistilno napravo. Študija obsega izbiro kanalskega omrežja, preračun potrebnih dimenzij cevi za posamezne odseke, konstrukcijo objektov na kanalizacijskem omrežju. Izbrali smo kombinirani sistem kanalizacije. Vode iz zaledja naselja Miška se bodo po ceveh stekale iz vodnega zadrževalnika s peskolovom do reke Reke. V samem naselju bo sistem kanalizacije prilagojen obstoječim cevem, tako se bodo padavinske in odpadne vode skupaj stekale do deževnih prelivnih bazenov. V DPB se bo del razredčene vode stekal v meteorni odvodnik, onesnaženi del vode pa se bo preko deževnih zbiralnikov in dušilke odvajal naprej na čistilno napravo.

Za izračun količine prispevne vode so uporabljene empirične enačbe iz strokovne literature, prav tako so iz strokovne literature pridobljeni razni koeficienti. Izračunane vrednosti in kontrolne parametre smo predstavili v tabelah. Pri meteornem odvodniku so predstavljeni načini za izračun 100–letne vode ter primerjava treh načinov izračunavanja.

BRANKO KOŠIR, mentor MITJA RISMAL
ODPRAVLJANJE VODNIH IZGUB V DISTRIBUCIJSKIH OMREŽJIH [Glej povzetek]

Pomanjkanje vode je že pogubilo visoke razvite civilizacije, lahko bo tudi našo.
(Lenarčič 1995).

Slovenija potrebuje za normalno oskrbo vsako sekundo 4,5 m³ vode, pri tem pa mora zaradi pokrivanja izgub zajeti in načrpati 8,5 m³ vode na sekundo, kar predstavlja preko 45 % izgube vode. Vodne izgube so velika rezerva za oskrbo, saj jih je možno zmanjšati vsaj na 25 %.

Idealna rešitev hitrega zaznavanja izgub je vzpostavitev daljinskega nadzora vodovodnega omrežja, poškodbe pa se lahko uspešno odkrijejo že z enostavnimi postopki. S kvalitetno opremo in izkušenimi merilci se lahko odkrije in sanira večina večjih izgub.

Analize nastalih vzrokov in posledic okvar cevovodov opravičujejo izbiro dražjih, vendar zato boljših materialov, zahtevajo pa tudi pravilno vgradnjo novih cevi.

Vse dejavnosti na vodovodnih omrežjih je potrebno izvajati po načelih sistema HACCP. Na podlagi sistema HACCP se vrši notranji nadzor nad morebitnimi dejavniki tveganja v vodooskrbnem sistemu, kar pomeni oskrbo porabnikov z varno in zdravstveno ustrezno pitno vodo

DARKO ROZINEC, mentor MITJA RISMAL
MALE ČISTILNE NAPRAVE [Glej povzetek]

Slovenija s svojo značilno redko poselitvijo, v večjem delu hribovita, gričevnata pokrajina, predstavlja izziv načrtovalcem komunalne infrastrukture pri odvodu in čiščenju odpadnih voda.

Glede na podatke o onesnaževanju površinskih in stoječih voda postaja v Sloveniji vse bolj očitno, da predstavljajo komunalne odpadne vode iz manjših naselij (do 2000 prebivalcev) velik delež pri onesnaževanju voda, kar povratno vpliva na stanje pitne vode ter bivalne in življenjske razmere za vsa živa bitja.

V Sloveniji živi 59 % prebivalstva v naseljih, manjših od 5000 ljudi, največ celo v naseljih od 200 do 500 prebivalcev. Na greznice je priključenih kar 47 % prebivalcev.
Država je s sprejetjem Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode podala pravne okvire in roke, do katerih mora biti v vseh naseljih z od 50 do 2000 prebivalcev urejeno čiščenje komunalnih odpadnih voda.
Veliki čistilni sistemi v teh primerih niso ekonomsko upravičeni, zato ostanejo male čistilne naprave edini sprejemljivi načini čiščenja odpadne vode.

Pod »male čistilne naprave« spadajo sistemi, katerih kapaciteta zadostuje potrebam enega gospodinjstva, do tistih, na katere se lahko odvajajo odpadne vode manjših naselij z zmogljivostjo do 2000 PE. (1)

Glede na ogroženost okolja zaradi nezadostno očiščenih odpadnih vod, specifičnost posameznih geografskih področij, relativno majhnost in razpršenost slovenskih naselij in s tem povezanimi težavami pri financiranju ustreznega čiščenja, predstavlja v Sloveniji gradnja malih čistilnih naprav eno od pomembnih možnosti in načinov zagotavljanja ustreznega čiščenja odpadnih vod.

DARWIN FINK, mentor BOJAN ŽNIDARŠIČ
VLOGA JAVNOSTI PRI OBČINSKEM LOKACIJSKEM NAČRTU [Glej povzetek]

V nalogi smo izpostavili in obdelali proces sodelovanja in vloge javnosti pri pripravi, izdelavi in izvedbi prostorskih aktov (primer OLN) s ciljem, da se še pred pričetkom postopka aktivno usmeri pripravljavca in izvajalca OLN k pravočasni in zadostni vključitvi javnosti.

Največkrat je problem v prepoznem vključevanju laične javnosti, interes splošne javnosti za sodelovanje v postopkih je relativno majhen, postopki se prehitro in nepripravljeno začenjajo. Z namenom, da se ne bodo ponavljale napake predhodnih postopkov smo izpostavili vzroke za nastala stanja, ki smo jih povzeli po primerih iz dobrih in slabih praks v Sloveniji.

Primerna metoda je SWOT analiza, ki daje najboljše rezultate takrat, ko se dela skupaj z javnostjo in sicer takoj na začetku vsakega procesa.

Ugotavljamo, da je potrebno javnost pravočasno vpeti v proces odločanja z zadostno motivacijo, ustrezno poučenostjo ter z občutkom enakovrednega partnerstva pri posegih v prostor in varovanju oklja.

JURE BOC, mentor MITJA RISMAL
DELOVANJE CENTRELNE ČISTILNE NAPRAVE DOMŽALE – KAMNIK [Glej povzetek]

Diplomska naloga opisuje delovanje sistema Javno podjetje Centralna čistilna naprava Domžale–Kamnik (CČN DK) in predstavlja probleme, ki se dnevno pojavljajo pri vodenju in nadzorovanju procesa čiščenja odpadne vode.

CČN DK je zaenkrat največja delujoča čistilna naprava (ČN) v Sloveniji. ČN z dokaj visokim učinkom čiščenja odstranjuje ogljikovo komponento, ne zmore pa ustrezno odstraniti dušikove komponente zaradi neustrezne konfiguracije in prekratkih zadrževalnih časov. Učinek čiščenja po KPK parametru v povprečju znaša 90 %, po BPK5 parametru je učinek čiščenja še višji in sicer 98 %. Odstranitev nutrientov znaša po celotnem dušiku 35 %, odstranitev celotnega fosforja pa znaša 45 %.

CČN DK že nekaj let preverja oba procesa odstranjevanja dušika, to je nitrifikacije in denitrifikacije. Cilj pilotnih poizkusov je doseči predpisane vrednosti. Dosedanje raziskave so dale okoli 70 % učinek izločitve celotnega dušika, kar še vedno ni popolnoma zadovoljiv rezultat. Problematičen za biorazgradnjo je predvsem organsko vezan dušik, katerega del ostane nerazgradljiv tudi pri daljših zadrževalnih časih.

Diplomska naloga se omejuje na problem, ki se nanaša na področje ekologije in s tem na čiščenje odpadnih voda na lokaciji Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik in probleme, ki pri tem nastajajo, ter možne rešitve.

Kot vsak tehnološki proces spremljajo tudi proces čiščenja problemi, ki slabšajo učinek čiščenja. Biološki procesi razgradnje obsegajo delovanje mikroorganizmov, ki zahtevajo primerne razmere za rast in delovanje, kar se kaže v učinku čiščenja.

14. februar 2005

ALEŠ BEDIČ, mentor JOŽE CRNIČ
OPTIMIRANJE DELOVANJA MALE BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE [Glej povzetek]

Dobro delovanje biološke čistilne naprave pomeni veliko ekološko razbremenitev voda, torej ohranjanje enega ključnih pogojev za zdravo življenjsko okolje. Optimalno delovanje pa pomeni poleg visoke stopnje čiščenja odpadnih voda tudi smotrno porabo energije, ki je potrebna za delovanje procesa čiščenja odpadne vode.

Mala biološka čistilna naprava je zaradi fizično manjših bazenov mnogo bolj občutljiva na hitre spremembe parametrov na dotoku odpadne vode na čistilno napravo. Za doseganje optimalnega delovanja je zato nujno potreben laboratorij za analizo vseh biokemičnih parametrov vode na čistilni napravi.

Odpadna voda doteka na čistilno napravo prek vhodnega črpališča, kjer se opravi primarno, mehansko čiščenje odpadne vode. Hkrati se na določenem mestu dotoka odvzemajo vzorci dotekajoče odpadne vode. Biokemične analize dotekajoče vode (KPK, BPK5, pH vrednosti, vsebnost fosforja) hkrati predstavljajo tudi prve parametre nastavitve delovanja aerobne stopnje čiščenja. Mehansko prečiščena odpadna voda se nato prelije v aerobno stopnjo čiščenja, kjer se simultano opravljajo vse faze biokemične faze čiščenja odpadne vode s pomočjo metabolizma mikroorganizmov (nitrifikacija, denitrifikacija, odstranjevanje KPK, BPK5). Presežek produkta čiščenja odpadne vode, to je biološko blato, se odvaja iz procesa ter po končanem postopku biološke stabilizacije kompostira.

Optimizacija procesa čiščenja odpadne vode predstavlja visok učinek čiščenja odpadne vode ob hkratni najbolj racionalni porabi za proces potrebne energije.

ANTON FERDIN, mentor MIHAEL SEKAVČNIK
ENERGETSKA IZRABA BIOPLINA NA ČISTILNI NAPRAVI ŠKOFJA LOKA [Glej povzetek]

V diplomski nalogi je opisana energetska izraba bioplina na Centralni čistilni napravi Škofja Loka. Prikazane so osnovne značilnosti sistema pridobivanja bioplina. Višja ko je temperatura v gniliščih, večja je tvorba plina na časovno enoto, zato je potrebno optimirati sistem za čim boljšo energetsko izrabo bioplina.
Za primerjavo so predstavljene različne možnosti sistema in vpliv na tvorjenje bioplina. Sledi opis kogeneracije kot tehnologije učinkovite rabe energije, ki prinaša občutne energijske in stroškovne prihranke. V zaključku so opisani še rezultati rekonstrukcije sistema energetske izrabe bioplina na Centralni čistilni napravi Škofja Loka.

BRANKO ILJAŠ, mentor MIHAEL SEKAVČNIK
EKOLOŠKI VIDIKI DELOVANJA JAVNEGA AVTOBUSNEGA PROMETA [Glej povzetek]

Ta diplomska naloga obravnava vpliv škodljivih izpušnih emisij prometa na okolje.
Na podlagi analiz sem izdelel primerjavo škodljivih emisij na potnika, ki se prevaža z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa (LPP), in potnika, ki uporablja osebno prevozno sredstvo.

Na osnovi analiz, ki so podane v diplomski nalogi, je razvidno, da je v prihodnje potrebno imeti več posluha in znanja iz ekologije pri nakupu prevoznih sredstev (avtobusov), da se izbere tisti, ki imajo najboljše ekološke vidike in tako najmanj onesnažujejeo naše okolje z izpušnimi plini, izcednimi tekočinami in trdnimi delci.

MIROSLAV PRAPROTNIK, mentor JOŽE CRNIČ
REŠEVANJE PROBLEMATIKE ODPADNEGA PESKA [Glej povzetek]

Diplomska naloga predstavlja primer analitičnega pristopa k zmanjševanju količin komunalnih odpadkov v podjetju z znižanjem porabe osnovnih surovin. Količine formarskega peska v obtoku so bile prevelike zaradi pretiranega dodajanja novega peska zaradi želje po izboljšanju lastnosti formarske mešanice. Posledica tega je bila, da so bile prevelike tudi potrebe po dodatkih veziva - bentonita in črnine, saj bi pri manjšem dodajanju prišlo do znižanja njunih koncentracij in učinka in s tem do neustreznih karakteristik formanskega peska. Zaradi tega so nastajale velike količine še uporabnega, a odvečnega formarskega peska, ki je predstavljal strošek za Livarno Vuzenica tako glede pretirane porabe surovin kot glede odvoza komunalnih odpadkov in morebitne regeneracije odpadnega peska. Analize peščenih mešanic niso pokazale nobenega izboljšanja kvalitete, ampak so se nekatere karakteristike peska celo poslabšale, prav tako se ni znižal izmet pri ulitkih. Po podrobni proučitvi dejanjskih potreb po novem pesku z vidika njegovega porabljanja v proizvodnem procesu smo ugotovili, da lahko dodatek novega peska znižamo za približno polovico, pa bo formarska mešanica še obdržala zahtevne lastnosti, pri čemer pa ne bo nastajal odpadni formarski material ali pa se ga bo tvorilo zelo malo. Odpadek v procesu formanja bo tako samo filtrski prah, ki pa tudi vsebuje veliko uporabnih surovin, ki jih lahko delno vračamo v proces.

NENAD CEROVEČKI, mentor MIHAEL SEKAVČNIK
RAZVOJ DALJINSKEGA OGREVANJA V ŠALEŠKI DOLINI [Glej povzetek]

V diplomskem delu je predstavljen sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini ter njegove osnovne značilnosti. Prikazane so obratovalne značilnosti toplovodnega sistema in njegovih sestavnih delov. Iz bilance prejete in oddane toplote smo ocenili toplotne izgube ter analizirali poglavitne vzroke zanje. Ugotovljeno je, da je glavni razlog za toplotne izgube temperaturni režim obratovanja vročevoda, ki bi se ga dalo prilagoditi dejanskim potrebam odjemalcev. Nadalje smo analizirali stanja izolacije na vročevodu, identificirali kritična mesta in preverili učinek sanacije. Iz analize fiksnih stroškov obratovanja sistema daljinjskega ogrevanja je bilo ugotovljeno, da je širitev v malo naseljene dele doline gospodarsko neupravičena.

ROBERT VIDMAR, mentor JOŽE CRNIČ
RAVNANJE Z DISTRIBUCIJSKIMI NAPRAVAMI, KI VSEBUJEJO PCB [Glej povzetek]

Varnost človeka in pravilno ravnanje z distribucijskimi napravami sta najpomembnejša pogoja za delo z distribucijskimi napravami, kjer so prisotne človeku in okolju nevarne snovi. V podjetjih za distribucijo električne energije temu problemu posvečajo vedno več pozornosti in sredstev.

Diplomska naloga obravnava potek in ravnanje z distribucijskimi napravami in opremo, ki vsebujejo PCB. Poseben poudarek je na varnosti in zdravju pri delu, požarne varnosti, varstvu okolja in ravnanju z napravami in opremo, ki vsebujejo PCB.

Za opravljanje dela na elektroenergetskih napravah in ravnanje z nevarnimi snovmi je posebej pomembno poznavanje predpisov, zakonov, pravilnikov in standardov.

Namen diplomske naloge je prikazati vse nevarnosti, ukrepe za večjo varnost in pravilno ravnanje, kadar imamo opravka z nevarnimi snovmi, kot so PCB.

SAŠO DEMŠAR, mentor MIHAEL SEKAVČNIK
DALJINSKI NADZOR PLINOVODNEGA OMREŽJA V ŠKOFJI LOKI [Glej povzetek]

Diplomska naloga obravnava uporabo novih informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij pri obratovanju in vzdrževanju plinovodnega sistema v Škofji Loki. Prikazane so sodobne rešitve zajema, posredovanja in obdelave izmerjenih podatkov, dobljenih z meritvami na lokalnem plinovodnem omrežju. Telekomunikacijske rešitve v povezavi z računalniškimi strežniki so podrobno opisani v povezavi z ukrepi vzdrževalnega osebja. Na primeru opisa dejanske okvare je delovanje takega informacijskega sistema ovrednoteno. Izpostavljene so predvsem prednosti z vidika varnosti, zanesljivosti in gospodarnosti. Pokazalo se je, da obstaja potencial za nadaljnji razvoj sistema, ki bo omogočal aktivno komunikacijo med porabniki in ponudnikom pri zagotavljanju ustreznih količin zemeljskega plina, kar se bo odražalo na gospodarnejšem poslovanju vseh sodelujočih subjektov.

15. december 2004

BOGATAJ MATEJ, mentor MARIJA SLOVNIK
PRAVICA DO PRAVNEGA VARSTVA OSEBNIH PODATKOV [Glej povzetek]

Varovanje človekovih pravic je opredeljeno kot varovanje najvišjih vrednot, med katere uvrščamo tudi varstvo osebnih podatkov in varovanje podatkov, ki so z zakonom ali drugimi predpisi določeni kot tajni. V diplomski nalogi je podrobno opredeljen pojem varstva osebnih podatkov in Zakona o varstvu osebnih podatkov, ki predstavlja temeljno materialno podlago za zagotavljanje varstva osebnih podatkov. Za uresničevanje pravic posameznika skrbijo tudi upravljalci zbirk in varuh človekovih pravic, nadzor nad izvajanjem zakona pa vršijo inšpektorji.

KREČA STANISLAV, mentor TADEJ MARKIČ
UMIRJANJE PROMETA V NASELJIH [Glej povzetek]

Živimo v času, ko je hitrost odločilni element v vseh sferah našega delovanja. Z izgradnjo in modernizacijo avtocest so razdalje med kraji postale nepomembne. Avtomobilska industrija nam ponuja vse boljše in močnejše avtomobile, ki dosegajo vse večje hitrosti. Cesta postaja udeležencem v prometu vse nevarnejša. Regulativni ukrepi, določeni z veljavno zakonodajo, ne zadoščajo več. Problem prekomerne hitrosti in nevarnosti, ki iz tega izhaja, je še posebej izrazit v naseljih.

Kratek zgodovinski pregled »oviranja« motornega prometa v evropskih državah kaže, da se je filozofija umirjanja prometa postopno uveljavila šele tedaj, ko so bili izčrpani vsi znani ukrepi za omejitev hitrosti vozil v blagi obliki oziroma, ko metoda »prepričevanja« voznikov ni dosegla cilja. Prometna signalizacija sicer lahko prispeva k zmanjšanju prometnih nesreč, vendar pa njen vpliv na zmanjšanje hitrosti ni dovolj učinkovit. Umirjanje prometa je le nadaljnji korak k zmanjševanju hitrosti, seveda z ostrejšimi ukrepi. Pod pojmom umirjanje prometa je torej sveženj gradbeno-tehničnih in regulativnih ukrepov, ki imajo skupen cilj urediti prometne razmere po meri človeka.

Na osnovi dosedanjega proučevanega dela lahko zaključimo, da mora biti umirjanje prometa sestavni del celostnega načrtovanja v mestih s posebnim poudarkom na prometni varnosti, okolju in izrabi energije. Ne glede na to, ali obravnavamo samo eno ulico ali vso sosesko, je potrebno izdelati kompletne prometne študije, ki naj določajo glavne poti, uporabnike, konfliktna mesta med posameznimi vrstami prometa in dopustne hitrosti na cestnem omrežju. Urbanisti morajo pri pripravi prostorsko izvedbenih aktov zajeti tudi sistemske rešitve umirjanja prometa za celotno območje, ki ga namaravajo obdelati, po potrebi pa morajo prikazati tudi vplive na sosednja območja. Te sistemske ukrepe je potrebno nato upoštevati pri izdelavi projektov cestnega omrežja, druge infrastrukture in zunanje ureditve v območju prostorsko izvedbenega akta.

Strokovnjaki ugotavljajo, da je v prihodnje veliko več storiti na področju izobraževanje mladih, in sicer že v obdobju, ko si pridobivajo prve izkušnje in spoznanja v cestnem prometu. V šolah je prometni vzgoji namenjeno odločno premalo časa, poleg tega pa manjka strokovnjakov, ki bi uspeli zagotoviti ustrezen nivo predavanja te tako pomembne tematike.

V diplomski nalogi so podrobno predstavljeni tako sistemski kot tudi regulativni ukrepi za umirjanje prometa s posebnim poudarkom na napravah za umirjanje prometa, ki so podprti s primeri iz prakse.

NOVAK MAVEC JELKA, mentor TADEJ MARKIČ
ZAGOTAVLJANJE CELOLETNE PREVOZNOSTI R 206 KRANJSKA GORA – VRŠIČ – TRENTA [Glej povzetek]

Diplomska naloga obravnava cesto Kranjska gora–Vršič–Trenta–Bovec. Cesta je povezava dveh dolin − zgornjesavske in zgornjesoške, ki ležita v območju Triglavskega narodnega parka v Julijskih Alpah. Gorska cesta ima turistični in panoramski značaj.
V nalogi je opisano sedanje stanje ceste. Na pet odsekov razdeljeni trasi so opisane nevarnosti s strani skalnih podorov, snežnih plazov in hudournikov. Prikazani so statistični podatki o izseljevanju prebivalcev Posočja in stroških zimskega vzdrževanja prevoznosti obstoječe ceste.
Za vzpostavitev celoletne prevoznosti je potrebna izgradnja predora pod Vršičem. Opisani in ocenjeni sta variantni rešitvi, ki se razlikujeta glede na nadmorsko višino vstopa v predor. Varianta 1 − Zaščita obstoječe trase, je približno štirikrat cenejša od variante 2, ki predvideva izgradnjo predora v dolžini 2610 m. Vendar je varianta 2 kljub začetni veliki investiciji dolgoročno gledano perspektivnejša. Zagotavlja celoletno prevoznost, hkrati pa ne zahteva večjih vzdrževanj zimske službe.

PODOBNIK JANEZ, mentor TADEJ MARKIČ
VPLIV IZVAJANJA ZIMSKE SLUŽBE NA PROMETNO VARNOST [Glej povzetek]

Razvoj motorizacije je prispeval k večji mobilnosti prebivalstva, vedno večje število vozil pa je posledica naraščanja števila žrtev prometnih nesreč.

Na naših cestah še vedno umre preveč ljudi, veliko pa je tudi lažje ali težje poškodovanih. Posebna skupina prometnih udeležencev so mladi vozniki, stari od 18 do 24 let, ki so pogosteje udeleženi v prometnih nesrečah kot ostali udeleženci in pogosteje nesreče tudi povzročijo.

Najbolj izpostavljene kategorije udeležencev cestnega prometa so pešci, kolesarji in mladi vozniki osebnih avtomobilov (stari od 18 do 24 let). Dva najpogostejša vzroka prometnih nesreč sta hitrost in alkohol.

Ni pričakovati, da bo stanje na cestah izboljšala policija z represijo. To morajo storiti ljudje sami. Če so v prvih petnajstih dneh po uvedbi novega prometnega zakona zmogli voziti prijazno in varno, zakaj ne bi še naprej.

PROSENC HELENA, mentor JOŽE CRNIČ
VZPOSTAVITEV SISTEMA NOTRANJE KONTROLE OSKRBE S PITNO VODO [Glej povzetek]

Med pridelavo, pripravo, shranjevanjem in distribucijo je lahko vsako živilo izpostavljeno biološkim, kemijski in fizikalnim nevarnostim oziroma tveganjem.

Pri oskrbi s pitno vodo lahko s sistemom notranje kontrole vzpostavimo kakovosten sistem in s tem varno pitno vodo. Postavitev sistema HACCP temelji na definiciji sedmih načel, ki si sledijo v postopku postavljanja sistema. Pravilna izbira vrste in načina kontrole pogojuje obvladovanje tveganj na kritičnih kontrolnih točkah. Dobro postavljen in obvladan sistem dokumentiranja in evidentiranja je del učinkovite notranje kontrole v podjetju, ki temelji na osebni odgovornosti zaposlenih.

V nalogi sem predstavila posamezne faze sistema notranje kontrole pri oskrbi s pitno vodo.

KARO JANEZ, mentor JOŽE CRNIČ
RAVNANJE Z ODPADKI V MESTNI OBČINI CELJE [Glej povzetek]

Človek s svojimi aktivnostmi v vsakodnevnem življenju prideluje odpadke, s katerimi lahko poruši ravnovesje v naravnem okolju v primeru, da ravnanje z odpadki ne poteka v skladu s sodobnimi ekološkimi načeli in standardi. Kaj so odpadki? Odpadek je vsaka snov ali predmet, ki ga imetnik ne more ali ne želi uporabiti sam, ga ne potrebuje, ga moti ali mu škodi. Zato ga zavrže, namerava ali mora zavreči

Ravnanje s komunalnimi odpadki je obvezna lokalna gospodarska javna služba. Za zagotovitev je zadolžena občina kot lokalna skupnost in jo lahko izvaja v različnih oblikah. V Mestni občini Celje in še v drugih občinah to službo izvaja od štirih občin ustanovljeno javno podjetje, Javne naprave, d. o. o. Področje ravnanja z odpadki je bilo doslej eno izmed najbolj neurejenih, zato je v zadnjem času obravnavano s številnimi republiškimi predpisi, ki postavljajo nove zahteve pri ravnanju z odpadki. Nova zakonodaja zasleduje strateške cilje ravnanja z odpadki. Najpomembnejši so: zmanjševanje količin odpadkov, ponovna snovna in energetska uporaba odpadkov in zmanjševanje odvajanja škodljivih plinov v atmosfero. Čeprav je takšen sistem ravnanja z odpadki dražji, je njegova posledica bolj zdravo okolje, ki je eno izmed temeljnih človekovih življenjskih potreb.

KVAS MARJAN, mentor JOŽE CRNIČ
ZIMSKA SLUŽBA NA ŠIRŠEM OBMOČJU CELJA [Glej povzetek]

V diplomski nalogi sem predstavil celotni potek rednega vzdrževanja glavnih in regionalnih cest na območju celjske regije in mesta Celja v zimskem času. Ta del rednega vzdrževanja imenujemo zimska služba.

V nalogi je opisan potek priprav in izvajanje zimske službe ter stroji, oprema in materiali, ki se uporabljajo za izvajanje zimske službe. Prioritetni razredi in vrstni red izvajanja aktivnosti na posameznih območjih je usklajen s Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki v svojih členih od 27. do 33. govori o zimski službi in je bil objavljen v Uradnem listu republike Slovenije, št. 62-2848/98.

V nalogi sem predstavil tudi nov način izvajanja zimske službe, ki bi na daljši rok pomenil racionalizacijo. Racionalizacija je možna samo ob uvajanju novih spoznanj in tehnike, ki nezadržno prodira tudi na področja zimskega vzdrževanja cest. Z uvedbo cestno vremenskega informacijskega sistema bi bil v veliki meri izključen človeški faktor. Na tak način bi bile enostavno izključene napačne odločitve in morda ohranjeno vsaj kakšno človeško življenje.

Ob uvedbi avtomatskega načina spremljanja stanja in prevoznosti cest bi zelo zmanjšali živo delo. Vzroki za vse odločitve o izvedenih ukrepih bi bili evidentirani in bi se jih v vsakem trenutku dalo preveriti.

VSŠ programi na zavodu IZRAZ, Ljubljana

inženir mehatronike   komunalni inženir   računovodja  
Novo! Cilj izobraževalnega programa je pridobitev višje strokovne izobrazbe za naziv  inženir/ka mehatronike Študentje/študentke si med izobraževanjem pridobijo široko in poglobljeno strokovno-teoretično in praktično uporabno znanje iz mehatronike.  

Novo: poleg Ljubljane odslej tudi v Portorožu!
Cilj izobraževalnega programa višjega strokovnega izobraževanja je izobraziti inženirja s strokovno-teoretičnim in praktično-uporabnim znanjem za urejanje prostora s poudarkom na načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju infrastrukture.

 

Novo! Cilj izobraževalnega programa je pridobitev širokega in poglobljenega strokovno-teoretičnega in praktično uporabnega znanja iz računovodstva.

>> Več informacij   >> Več informacij   >> Več informacij
         
poslovni sekretar   komercialist    
Študentje pridobijo široko in poglobljeno strokovno-teoretično in praktično uporabno znanje iz organizacije in sodobnega pisarniškega poslovanja.   Cilj programa je izobraziti ekonomiste komercialnega poslovanja z dovolj širokim strokovno-teoretičnim in praktično uporabnim znanjem.    
>> Več informacij   >> Več informacij    
 
 






 

Zbiramo predhodne informativne prijave v programe naše višje strokovne šole.

>> več informacij

 

obiščite tudi našo posredovalnico rabljenih knjig in učbenikov

 

 Copyright © 2002-2007 Zavod IZRAZ, e-mail: info@izraz.si, Sprememba: sreda, 27. januar 2010