VSŠ :: KOMUNALNI INŽENIR :: diplomanti

 

Diplomanti študijskega leta 2006/2007

Sledi seznam diplomantov in povzetki diplom VSŠ programa komunala na zavodu IZRAZ, Ljubljana. Diplomanti so zbrani po terminih zagovora diplomskega dela:

6. december 2006

Samo Čamil Brkić, mentorica Anita Jelen Žmitek
RAVNANJE Z DISTRIBUCIJSKIMI NAPRAVAMI, KI VSEBUJEJO PCB [Glej povzetek]

S to diplomsko nalogo sem se lotil problematike razgradnje motornih vozil zato, da bi z njo opozoril najbolj odgovorne državne organe in slovensko javnost o preteči nevarnosti za naše okolje, če ne bomo hitro in učinkovito, zlasti pa celovito ter tehnološko pravilno, razgrajevali izrabljena in dotrajana motorna vozila.
Za zdaj lahko rečem, da na tem področju še znatno zaostajamo za razvitejšim svetom. V našo zavest še vedno prepočasi prihaja spoznanje, da smo dolžni neoporečno vrniti naravi vse tisto, kar smo od nje vzeli. Komaj dobrih deset let je, odkar smo se začeli resneje spopadati z vprašanji, ki so povezana z razgradnjo motornih vozil.

Najbolj bode v oči podatek, da danes razgradimo le okoli 3% izrabljenih vozil, vsa ostala pa so še na avtomobilskih odpadih ali odvržena v naravi. Poleg tega pa so v objem zakonodaje všteta le vozila s tonažo do 3500kg. Za vsa številna druga transportna vozila in priklopnike s tonažo nad 3,5t pa je stanje še v celoti neurejeno. Prav ta vozila pa imajo v svoji sestavi največ nevarnih substanc (več olja, plinov, veliki akumulatorji, svinec, težke kovine itd.).

Najbolj pa zaostajamo v zavesti lastnikov motornih vozil o tem, kako in hitro se znebiti dotrajanega vozila. Problem je bil pri vozilih, kupljenih pred prvim julijem 2002, ker so do decembra 2005 za njihovo razgradnjo nosili stroške lastniki, medtem ko je za vozila, kupljena po tem datumu bila plačana taksa za razgradnjo že pri nakupu.
Nekaj zbirnih oziroma prevzemnih mest izrabljenih vozil, ki sem jih obiskal po Sloveniji in njihova tehnološka opremljenost pa mi vendarle dajejo upanje in mi utrjujejo prepričanje, da smo krenili na dobro pot. Po njej bomo morali hoditi hitreje, kot doslej. Težko bo namreč dohiteti ostalo Evropo, ki že danes razgradi 75% izrabljenih vozil. Iz ocene stanja na področju številčnosti motornih vozil pri nas pa izhaja da po drugačni poti ne bo šlo.

Gregor Podlogar, mentor Mitja Rismal
Biološka čistilna naprava na bencinskem servisu [Glej povzetek]

Redko poseljena področja se spopadajo s problemi odvajanjem odpadnih voda. Da bi preprečili onesnaževanje okolja, moramo odpadne vode očistiti. V predelih, kjer ni kanalizacijskega sistema ali je preveč oddaljen, je potrebno odpadne vode zbrati, očistiti in očiščene spustit v potok.
Zakonodaja, ki ureja vode, je relativno nova, saj ko smo stopili v EU, smo prilagodili našo zakonodajo zakonodaji EU.
Bencinski servis, ki stoji na avtocesti Ljubljana – Zagreb, je problem odvajanja in čiščenja odpadne vode rešil z biološko čistilno napravo. Mehanska stopnja je izvedena kot troprekatna greznica, in v njej se izvaja primarno vsedanje večjih delcev in anaerobni proces čiščenja. V biološkem delu pa poteka proces čiščenja s pomočjo aktivnega blata, ki se nabira na plastičnih nosilcih. Monitoring vode, ki se jo odvaja v potok Višnjica, se izvaja vsake tri leta, in ne sme presegati mejnih parametrov, ki so 30 mg/l BPK5 in 150 mg/l KPK.

Robert Rotar, mentorica Nenka Krušič
Strukturni skladi evropske unije [Glej povzetek]

Že od samega začetka se Evropska unija (v nadaljevanju: EU) sooča z neenakostmi med posameznimi regijami v stopnji razvoja in različnimi ravnimi življenjskega standarda. EU uporablja različne instrumente za zmanjševanje razlik med regijam. Regionalno politiko EU izvaja s pomočjo strukturnih skladov in kohezijskega sklada, ki so bili ustanovljeni zlasti za odpravo razlik med regijami.

Za področje strukturnih in kohezijskih skladov je namenjeno 35 odstotkov proračuna EU. Sama strukturna politika EU in strukturna politika Slovenije sta izrednega pomena za Slovenijo. Če pogledamo znesek finančne pomoči iz strukturnih skladov, postane razumljivo, da Slovenija brez te pomoči ni zmožna sama ujeti povprečja BDP v primerjavi z EU.

Nepovratna finančna sredstva EU so zelo pomemben vir financiranja projektov na področju komunalne infrastrukture, saj se v praksi večkrat izkaže, da na področju izgradnje nove infrastrukture zmanjka sredstev, ker se porabijo za redno vzdrževanje, pokrivanje razlike med ceno komunalne storitve in dejanskimi stroški, ali pa, ker so projekti preobsežni in s finančnega vidika prevelik zalogaj za posamezno občino oziroma regijo.

Jožica Rupnik, mentorica Nenka Krušič
Ravnanje z odpadki [Glej povzetek]

V diplomskem delu sem v uvodu predstavila letni načrt poslovanja Komunalnega podjetja Vrhnika, d. d., Vrhnika (v nadaljevanju: Komunalno podjetje Vrhnika), in sicer del, ki se nanaša na ravnanje z odpadki za leto 2005 in določa, kakšni so cilji podjetja, kdo načrt določa, komu ga je treba predložiti, kdo ga sprejme, in predvsem, kdo ga izvaja. Pri poslovanju javnega sektorja so pomembne pravne podlage, ki urejajo financiranje in opredeljevanje porabe javnega sektorja. Občina je samoupravna lokalna skupnost, sestavljena iz več naselij, ki jih povezujejo skupne potrebe in interesi prebivalcev. Najpomembnejše naloge občine so zagotavljanje in izvajanje gospodarskih javnih služb, ki jih določajo področni zakoni za zadovoljevanje javnih potreb.

Glavni podporni mehanizem, ki omogoča dobro sodelovanje lokalne skupnosti in izvajalcev javnih služb, sta informacijski sistem in organiziranost. Povezanost občine in izvajalcev javnih služb je zelo pomembno. Komunalno podjetje Vrhnika je javno podjetje, ki na podlagi odloka o gospodarskih javnih službah skrbi za oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ravnanje z odpadki, odlaganje odpadkov ter oskrbo s plinom.

V drugem delu sem opisala ravnanje z odpadki v Komunalnem podjetju Vrhnika, ki skrbi za zbiranje in odvoz odpadkov v občini Vrhnika in občini Borovnica. Predstavila sem uspešno ločeno zbiranje odpadkov na Komunalnem podjetju Vrhnika, ki smo ga začeli izvajati že pred dobrim desetletjem, na izvoru, torej v gospodinjstvih, kjer odpadki nastajajo. V podjetju veliko pozornosti posvečamo osveščanju prebivalcev, zato sem podrobneje opisala načine osveščanja, s katerimi želimo vključiti v ravnanje z odpadki vsakega posameznika v občini. 

Srečko Grozde, mentor Jože Crnič
Bivalni objekti za profesinalno vojsko SV [Glej povzetek]

Z uvajanjem poklicne vojske se je izkazalo, da obstoječa nastanitev, ki je bila prilagojena naborniškemu sistemu, ne ustreza poklicni vojski.
V naborniškem sistemu je bila nastanitev za stalno sestavo zagotovljena v vojaških objektih-vojašnicah , ki so bili delani za v povprečju 12 pripadnikov v sobi s skupnimi sanitarijami.
S profesionalizacijo vojske so se naloge iz naborniškega sistema, ki je imel težišče na usposabljanja za obrambo države, naloge vsebinsko (mirovne operacije, sodelovanje v večnacionalnih enotah…) in prostorsko (ne samo v RS ampak tudi izven nje) spremenile.
Neustrezna zakonodaja, ki vojaka izenačuje z državnim uradnikom in pomanjkanje ustreznih namestitvenih kapacitet za "popoldanski čas" oziroma, za čas, ko vojak ni v enoti oziroma na dolžnosti, je naredila sistem "vozečih se vojakov na delo " na eni strani in na drugi strani pa neustrezne oziroma novemu sistemu neprilagojene namestitvene objekte. Države, ki imajo tradicijo poklicne vojske, zagotavljajo ustrezno nastanitev za svoje pripadnike ali v vojašnicah za samske vojake in stanovanja za pripadnike vojske z družinami. Izgradnja ali rekonstrukcija namestitvenih kapacitet v perspektivnih vojašnicah bo zmanjšala varnostna tveganja pri pripadnikih, ki so oddaljeni od kraja bivanja več kot 1 uro vožnje (čas je pomembnejši od oddaljenosti) v eno smer. Nekateri pripadniki prihajajo v službo že utrujeni od dolge in naporne vožnje
Pri dosedanjih rekonstrukcijah bivalnih objektov SV so v mejah obstoječega stanja objektov zagotovili minimalne pogoje za bivanja profesionalnih pripadnikov Slovenske vojske v delovnem času. Izven delovnega časa so zagotovljeni pogoji le za slušatelje šol v PDRIU.
 

Jože Korošec, mentor Jože Crnič
Vzdrževanje in ohranjanje zelenih površin Ljubljane [Glej povzetek]

Ljubljana se kot glavno mesto države v zadnjem času nezadržno širi tudi na račun zelenih površin v mestu. Glede na svojevrstno razporeditev pozidave vzdolž glavnih dostopnih cest so se v vmesnem prostoru dolgo časa ohranile nepozidane površine, pretežno kot urejene ali »naravne« zelene površine. Kot urejene lahko opredelimo predvsem mestni park Tivoli, park Kodeljevo, botanični vrt in mestno pokopališče Žale. V mestno tkivo se po drugi strani zajedajo »naravne« zelene površine, kot so Golovec, Grajski hrib, Rožnik ter Ljubljanica in Sava z obrežjem. Svojevrstna »zelena površina« je Pot, ki Ljubljano obdaja.
Znotraj pozidanih površin se zlasti v stanovanjskih soseskah pojavljajo še otroška igrišča in manjše zelene površine, ki služijo okoliškim prebivalcem.
Zaradi potreb po širitvi zazidljivih površin v mestu je potrebno poudariti pomen zelenja v mestu in možnosti njegove ohranitve. Naloga se ukvarja s problematiko zelenih površin v Ljubljani, njihovo urejenostjo, načrtovanjem, ohranitvijo in pomenom, ki ga imajo za prebivalce mesta. Ugotavlja, kje se zelene površine pojavljajo, koliko so obljudene in koliko zaščitene pred morebitnimi pritiski pozidave.
V sklepnem delu diplomska naloga podaja predloge za širitev ali dopolnitev obstoječih površin, ohranjanje ter njihovo navezavo s površinami izven mesta.

Dušan Judnič, mentorica Marija Slovnik
Izboljšanje motivacije v podjetju z letnimi razgovori [Glej povzetek]

Naloga vsebuje opis poteka in smotrnosti uvajanja rednih letnih razgovorov, ki potekajo v javni upravi in temeljijo na zakonski podlagi. Tudi v gospodarskem sektorju pa so uvideli pozitivne posledice na zaposlene z izvajanjem rednih letnih razgovorov. Poleg opisa, kaj vsebuje, kako poteka, kako se pripraviti in kako vpliva na zaposlene letni razgovor, naloga vsebuje tudi primerjavo med nekaterimi službami v javni upravi in družbo Mercator d.d.

Po pogovoru z mnogimi akterji, ki sodelujejo pri izvedbi rednih letnih razgovorov kot vodje ali kot sodelavci, sem prišel do različnih ugotovitev, ki veljajo v posameznih sektorjih javne uprave in v gospodarskem sektorju. Čeprav je priročnik za vodenje letnega razgovora v javni upravi za vse enak, se v posameznih enotah in sektorjih praviloma prilagodijo na specifične dejavnosti in naloge, ki jih opravljajo zaposleni. Na ta način se doseže, da poudarek rednega letnega razgovora temelji na prioritetah njihove delovne problematike. V Mercatorju pa letni razgovor temelji predvsem na motivaciji zaposlenih, istočasno pa je tudi ocenjevalnega značaja.

Letni razgovor ugodno vpliva na vse zaposlene, ne glede na usmerjenost ali dejavnost poslovnega subjekta. Zaposleni se lahko namreč pogovori z vodjo v sproščenem in neobremenjujočem okolju, kjer lahko izrazi svoje mnenje, hotenja, želje…

Matjaž Esih, mentor Stane Bokal
Organizacijska klima v manjših podjetjih [Glej povzetek]

Organizacijska klima je za vsako podjetje zelo pomembna. Nekateri ljudje so zadovoljni s svojim delovnim mestom, drugi pa spet v istem podjetju nezadovoljni. Na ta način naj bi posameznik in delovne zahteve med seboj ustvarjale klimo, ki zajema vse tiste značilnosti, ki vplivajo na vedenje ljudi. Podjetje se mora, če želi ostati konkurenčno, ves čas spreminjati. Kako hitro bo podjetje lahko sledilo spremembam, pa je v veliki meri odvisno od klime podjetja.
Ker je tudi na področju avto-šolske dejavnosti vse večja konkurenca, sem se odločil, da bom v svojem diplomskem delu poleg teoretične podlage, raziskal tudi, kakšna je organizacijska klima v podjetju, v katerem sem zaposlen in opravil primerjavo s še enim, malo večjim podobnim konkurenčnim podjetjem.
V teoretičnem delu razložim pojem organizacijske klime, dimenzije organizacijske klime, predstavim, kako organizacijsko klimo lahko spreminjamo, in kakšne so koristi dobre organizacijske klime za podjetje.
V svojem empiričnem delu pa predstavim obe podjetji, opredelim problem, in ga s pomočjo anketnega vprašalnika tudi skušam analizirati.
Z rezultati ankete sem dokaj zadovoljen. Pričakoval sem sicer večja odstopanja med enim in drugim podjetjem, vendar razlike niso tako očitne. Boljši rezultati so, kot sem tudi predvideval, rezultat boljših medsebojnih odnosov med zaposlenimi v našem podjetju. V podjetju se dejansko zelo dobro razumemo, in si prizadevamo za doseganje čim boljše kvalitete dela.
Na podlagi empirične raziskave smo v podjetju že predstavili akcijski načrt, ki ga bomo v nadaljevanju skušali realizirati. Zlasti si bomo prizadevali za izboljšave na področju obveščanja vodstva o novostih, poskrbeli bomo za individualne izobraževalne načrte za zaposlene, jih po potrebi razbremenili in skrbeli za redna delovna srečanja. Izdelali bomo tudi jasen sistem nagrajevanja in stimuliranja, ki bo ugoden za vse zaposlene.
Pričakujem, da bomo zastavljene cilje lahko realizirali, in tako postali še bolj uspešni na tržišču.
Anketo bomo z zaposlenimi, po določenem obdobju tudi ponovili in tako ugotovili, ali se je stanje izboljšalo. 

Matjaž Berdnik, mentor Mitja Rismal
Rastlinska čistilna naprava [Glej povzetek]

Naravna sposobnost čiščenja odpadnih voda ima svoje meje, zato smo bili prisiljeni izumiti čistilne naprave. Čeprav je človeku vloga rastlin pri čiščenju poznana že zelo dolgo, RČN predstavlja dokaj nov način čiščenja komunalnih odpadnih voda. Sistem čiščenja posnema samočistilno sposobnost narave.

Namen diplomske naloge je predstaviti eno izmed več možnih rešitev za čiščenje odpadne vode ter zmanjšati stroške odvoza in čiščenja odpadne vode.

V diplomski nalogi sem prikazal, kako na naraven način in s pomočjo močvirskih rastlin očistiti odpadno vodo, ki je posledica uporabe sanitarij na počivališčih ob avtocestah, obenem pa zmanjšati stroške odvoza in čiščenja odpadne vode. Skozi leto se delež odpadne vode spreminja. Največ odpadne vode nastane v poletnih mesecih v času turistične sezone.

Vodo kot osnovno potrebno tekočino moramo ohranjati kot naravni vir, poleg tega pa tudi skrbeti, da onesnaženo vodo očistimo do samočistilne sposobnosti vodotoka, v katerega jo spuščamo.

Irena Ceme, mentorica Nenka Krušič
Javna naročila v Komunalnem podjetju Vrhnika [Glej povzetek]

V diplomskem delu sem najprej predstavila trg javnih naročil in njihov gospodarski pomen v Republiki Sloveniji, v nadaljevanju pa sem podrobneje analizirala javna naročila male vrednosti, ter predstavila primer javnega naročila male vrednosti v Komunalnem podjetju Vrhnika d. d., Vrhnika (v nadaljevanju: Komunalno podjetje Vrhnika).

V uvodnem delu sem prestavila temeljna načela, ki jih je potrebno upoštevati pri izvedbi javnih naročil in cilje, ki jih udeleženci realizirajo z upoštevanjem temeljnih načel. Kratko sem opisala zgodovino javnih naročil in zakonodajo, ki ureja to področje. Nadaljevala sem s postopki oddaje javnih naročil in določitvijo pogojev in meril za izbiro najugodnejše ponudbe. Splošno predstavitev javnih naročil sem zaključila z revizijo postopkov javnega naročanja.

V praksi pogosto pridobivamo ponudbe za izbiro ponudnika za dobavo blaga in storitev, oziroma izvajalca za izvedbo del manjših vrednosti, zato sem v osrednjem delu podrobneje opisala javna naročila malih vrednosti (v nadaljevanju: JNMV) in Komunalno podjetje Vrhnika ter javna naročila, oddana v preteklih dveh letih. Postopek oddaje del temelji na Pravilniku oddaje javnih naročil malih vrednosti, opisala pa sem tudi izvedbo postopka oddaje JNMV za dobavo in servisiranje vodomerov.

Diplomsko delo sem zaključila z opisom oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave, za dobavo specialnih smetarskih vozil, ki ga v tem obdobju izvaja Komunalno podjetje Vrhnika.

Simon Drašler, mentorica Nenka Krušič
Gospodarjenje z odpadki v skupini Viator&Vektor [Glej povzetek]

Okolje, v katerem živimo, je naše bogastvo, ki smo ga prejeli od naših prednikov in ga bomo zapustili našim naslednikom. Zaradi tega smo v vsakem trenutku dolžni skrbeti za to, da bo ostalo čim bolj čisto in neokrnjeno. Človek s svojimi dejavnostmi vsak dan ogroža okolje, ena izmed teh dejavnosti je tudi neodgovorno ravnanje z odpadki. Vzroki za obremenjevanje tal, voda in zraka s škodljivimi snovmi so raznoliki. Danes lahko ugotavljamo, da so problemi okolja tako pereči, da gre v bistvu za usodno vprašanje. Prebivalstvo, zlasti v razvitejših državah, začenja posvečati tem vprašanjem vse večjo pozornost, saj nekatere obremenitve okolja ogrožajo življenje vseh živih bitij. Tudi Slovenija se je z vstopom v Evropsko Unijo obvezala, da bo sprejela in izvajala vse ukrepe na področju gospodarjenja z odpadki in s tem ohranjanja okolja.

Za realizacijo uspešnega sistema gospodarjenja z odpadki je potrebno vzpostaviti sistem postopnega preprečevanja nastajanja in zmanjševanja nastajanja odpadkov. Potrebno je ločeneno zbiranje, prevzemanje in oddajanje čim čistejših frakcij odpadkov za povečanje izrabe snovne in energetske vrednosti odpadkov, okolju sprejemljivo in varno odlaganje ostankov odpadkov ter izgradnjo objektov za njihovo obdelavo in predelavo ter končno oskrbo, ki posledično omogočajo količinsko razbremenjevanje odlagališč.
Odpadki se pojavljajo kot posledica industrializacije in urbanizacije družbe, zato je potrebno o njihovem nastajanju, ravnanju in posledicah razmišljati še preden le-ti nastanejo.

Klemen Pučko, mentor Jože Crnič
Ravnanje z azbestnimi kritinami [Glej povzetek]

Azbest je ime za skupino naravnih mineralnih vlaken, ki jih odlikujejo izredne fizikalno-kemijske lastnosti, tako da danes najdemo azbest v številnih materialih in proizvodih. Leta 1996 je bil sprejet zakon o postopni ukinitvi uporabe azbesta v industriji, vendar je bila uporaba azbesta nekako ukinjena leta 2001. Azbest se je največ uporabljal v Anhovem, in sicer okoli 90 odstotkov (azbest-cementna kritina ), ostalo pa v drugih podjetjih. Ta vrsta kritine je bila pred tridesetimi leti zelo razširjena, tako da je pokritih skoraj četrtina vseh objektov v Sloveniji. Te kritine so danes dotrajane in bi jih bilo treba zamenjati. Tu se pojavi problem pravilnega ravnanja z odpadno kritino, od demontaže, prevoza, deponiranja. Nevarnosti sicer ni, dokler so izdelki, ki vsebujejo azbest v trdnem stanju, problem nastane, ko zaradi dotrajanosti azbestni izdelki začnejo pokati in se drobiti, in s tem okolico bremenijo z nevarnimi delci. Največ prahu se pojavi pri nepravilnem in malomarnem odstranjevanju izdelkov, ki vsebujejo azbest (salonitne plošče). Ti izdelki so ponavadi ne samo nepravilno odstranjeni, ampak tudi deponirani na neprimerna mesta. Zaradi takega ravnanja je država izdala kar nekaj zakonov in pravilnikov o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest. S temi ukrepi je deloma zajezila nenadzorovano odstranjevanje in deponiranje odpadkov, vendar se mora v bodoče na skrben način in z uporabo posebnih metod poskrbeti, da se prepreči nadaljnje sproščanje azbestnih delcev v okolje. Slovenija bi se morala zgledovati bi po Finskonemškem načelu nevarnosti enega vlakna.

7. februar 2007

Peter Žlogar, mentorica Anita Jelen Žmitek
Načrt gospodarjenja z odpadki v gospodarskih družbah [Glej povzetek]

Načrt gospodarjenja z odpadki mora imeti vsak povzročitelj odpadkov, pri katerem v
enem koledarskem letu nastane najmanj 150 ton odpadkov ali najmanj 200 kilogramov
nevarnih odpadkov. Izdela se za obdobje štirih let.

Načrt gospodarjenja z odpadki nam omogoča, da uresničimo osnovne cilje pri ravnanju z
odpadki, ki so določeni s strateškimi usmeritvami Republike Slovenije in so sledeči:

- zmanjševanje nastajanja in potencialne nevarnosti odpadkov na izvoru,
- zviševanje snovne in energetske izrabe odpadkov ter zmanjševanje emisij toplogrednih plinov,
- vzpostavitev učinkovitega sistema ravnanja z odpadki,
- postopna odprava starih bremen.

Pred izdelavo načrta, ki ga v podjetju izdela pooblaščenec za varstvo okolja je potrebno
napraviti analizo stanja in vpeljati smernice za delo.

Pristojnim osebam za varstvo okolja morajo biti na razpolago ustrezna sredstva za delo kot tudi redna usposabljanja, kajti le na ta način bo na področju varstva okolja ukrepanje usklajeno z zakonodajo, s tem pa bo ustvarjen velik prispevek k ohranitvi zdrave življenjske sredine tudi za naše vnuke.

Marjan Perpar, mentor Mihael Sekavčnik
Geotermalna energija in njeno izkoriščanje [Glej povzetek]

V diplomski nalogi obravnavamo tehnične, okoljske, normativne in ekonomske vidike pridobivanja toplote iz kalorične notranje energije zemeljske skorje – geotermalne energije. Prikazane so osnovne možnosti izkoriščanja geotermalne energije in zgodovinski razvoj tehnologij na tem področju. Opisano je delovanje toplotnih črpalk za dvigovanje temperaturnega nivoja pridobljene toplote in njihov pomen pri izkoriščanju geotermalne energije. Na primeru predstavitve projektne naloge so celovito obravnavane posamezne faze vgradnje GEOSONDE in postavitev sistema za izkoriščanje geotermalne energije za pokrivanje potreb po toploti stanovanjskega objekta.

Štefan Furdi, mentor Mihael Sekavčnik
Ločeno zbiranje odpadkov ekološki otoki [Glej povzetek]

Da omejimo onesnaženost, ohranimo surovine in energijo je potrebno sprejeti ukrepe ločenega zbiranja odpadkov. Samo ukrep pa nikoli ni učinkovit brez osveščanja ljudi.

Namen diplomske naloge je analiza in delovanje sistema ločenega zbiranja odpadkov v občini Izola. Uvodni del prikazuje način gospodarjenja z odpadki med zgodovino in sedanjostjo. V osrednjem delu predstavljam komunalno podjetje Izola, njeno poslanstvo, skrb in aktivnosti pri ločenem zbiranju odpadkov.
Podrobno sem predstavil namen zbirnih centrov in zbiralnic oz. ekoloških otokov, katere pa sem v zadnjem delu diplomske naloge, v poglavju – tehnični projekt opremljenosti, predstavil po tipih naselij. V projektu opremljenosti zbiralnic sem predstavil več dejavnikov, ki so odvisni od: lokacije, opremljenosti, zgleda in zgradbe. Pomen lepo urejenih zbiralnic, ki se estetsko in vsebinsko implementirajo v naselja, je izrednega pomena za turistično občino Izola.

Mitja Planinc, mentor Mihael Sekavčnik
Ravnanje z odpadki v slovenski vojski [Glej povzetek]

Skrb za zaščito okolja se iz leta v leto povečuje. Novi okoljski predpisi postavljajo državam članicam Nata in s tem tudi Slovenski vojski vedno nove zahteve glede zaščite okolja. V svojem delu sem predstavil okoljsko usposabljanje v Slovenski vojski, ki se ga udeležujejo vsi pripadniki, z namenom, da se vsak posameznik zaveda pomena čistega okolja in da pravilno ukrepa v primeru okoljskih nesreč. Pripadniki Slovenske vojske smo tako usposobljeni tudi, da v operacijah kriznega odzivanja s svojimi ravnanji »lokalnim vojaškim organizacijam« služimo za vzor.

V diplomski nalogi je podrobneje predstavljen tudi sistem ravnanja z odpadki v SV. V SV nastajajo tako komunalni, kot tudi nevarni in posebni odpadki. Odpadki nastajajo tudi v času vojaških operacij na terenu. Skladno s tem morajo poveljniki že pri načrtovanju operacij upoštevati morebitne posledice na okolje in jih skladno s Standardnim operativnim postopkom čim bolj zmanjšati.

Peter Černetič, mentor Mihael Sekavčnik
Dezinfikacija infektivnih odpadkov [Glej povzetek]

Bolnišnice odlagajo več vrst odpadkov, med katerimi so tudi posebni odpadki. Da bi bilo slednjih čim manj, je potrebno natančno opredeliti sam odpadek in tudi osveščati zaposlene, ki ravnajo s temi odpadki.
V diplomskem delu sem opisal bolnišnične odpadke, ki so z vidika okužbe po svojih lastnostih nevarni za okolje. To so infektivni odpadki. Ti odpadki zahtevajo posebno ravnanje pri manipulaciji in pred odlaganjem na komunalno deponijo tudi dezinfekcijo. Podrobneje je opisano ravnanje pri zbiranju, embaliranju, skladiščenju, manipulaciji in dezinfekciji na napravah ZDA – M3 in System Drausche.

2. april 2007

Roman Prošič, mentor Mihael Sekavčnik
Problematika odpadkov [Glej povzetek]

Odpadki so tiste snovi, ki za povzročitelja niso več uporabni. Največja nevarnost je v tem, da se jih imetnik želi na čim bolj enostaven način znebiti, zato so pogosto odvrženi v okolje in ga s tem onesnažujejo. Kako ravnati z odpadki, je sicer določeno z različnimi zakoni, pravilniki in predpisi. Nadzor nad izvajanjem predpisanih postopkov na državni ravni opravlja inšpektor Republike Slovenije za okolje, na lokalni ravni pa opravlja ta nadzor občinski inšpektor.

Stopnjo onesnaženosti našega okolja smo ugotavljali na samem terenu, in sicer v različnih predelih Slovenije. Ugotovljeno je bilo, da je onesnaženje največje na obrobju večjih zaselkov. Tako so v diplomski nalogi predstavljeni odpadki, ki jih najpogosteje najdemo v okolju in njihov vpliv na okolje. V nasprotju s črnimi odlagališči so opisani primerni postopki odstranjevanja in odlaganja odpadkov.

Egon Prelc, mentor Jože Crnič
Kam oziroma kaj z blatom ČN Kovod Postojna [Glej povzetek]

Temeljni cilj diplomskega dela je predstavitev problema končne dispozicije odpadnega blata Centralne čistilne naprave Postojna in predstavitev bioloških sistemov čiščenja odpadnih vod.
Uvodoma je predstavljeno kanalizacijsko omrežje in čistilna naprava in predvidene so posodobitve ter predstavljeni biološki sistemi čiščenja odpadnih vod, ki so razdeljeni v tri skupine (sistemi s suspendiranim aktivnim blatom, sistemi s pritrjeno biomaso in naravni sistemi čiščenja odpadnih vod).
Temu sledi zakonodaja in problematika odpadnega blata. Končna dispozicija blata je podana zgolj teoretično, saj ni dostopnih analiz blata, s katerimi bi lahko predlagali postopke za predelavo ali končno dispozicijo blata.
V zaključnem delu so nakazane možnosti ravnanja z odpadnim blatom, ki so zgolj predvidevanja na osnovi dostopne analize izlužka dehidriranega blata, ki se ga trenutno odlaga na komunalno deponijo. Glede na dostopne podatke so tudi predlagane oz. nakazane možnosti za posodobitev procesov, s katerimi bi celoten sistem čiščenja odpadnih vod pripeljali v zakonske okvire.

Andreja Jerant, mentor Crnič Jože
Vzdrževanje cest v občini Litija [Glej povzetek]

V diplomski nalogi predstavljam pomen vzdrževanja cest, pravzaprav vzdrževanja prometnega sistema s spremenljivimi stroški in omogočanje ustreznega nivoja prometnih in drugih uslug ter zagotavljanje ohranjanja cestnega omrežja.

V uvodu naloge navajam pravno podlago; osrednji del pove, kako so ceste kategorizirane, kako se gradijo in kako poteka njihovo redno vzdrževanje. Prav tako so v njem predstavljena vsa dela rednega vzdrževanja, ki so določena v Pravilniku o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in o nivoju rednega vzdrževanja javnih cest. V zaključnem delu naloge pa izpostavljam vprašanje vzdrževanja cest ter morebitno izboljšanje sistema in nivoja vzdrževanja cest s pomočjo ustreznega načrta.

Glede na to, da v občini Litija z omejenimi sredstvi ni mogoče v celoti zagotoviti ustrezne ravni rednega vzdrževanja občinskih cest in zagotavljati varnosti cestnega prometa brez omejitev, je treba za to poiskati ustrezno rešitev.

Srđan Čekić, mentor Jože Crnič
Izdelava projekta geodetskih del pri gradnji prometnic [Glej povzetek]

Za uspešno graditev dolžinskih objektov, kot so prometnice je potrebno poleg projektantskih, geoloških, gradbenih in ostalih del opraviti tudi vrsto geodetskih del.
Za uspešno izvajanje geodetskih del povezanih z projektiranjem in izgradnjo prometnice je naloga geodetov tudi izdelava projekta geodetskih del. Na osnovi projekta geodetskih del je možno planirati predvsem potrebni čas za izvajanje geodetskih del, opremo, delovno silo, ovrednotiti potrebna finančna sredstva itd. V diplomski nalogi sem opisal vrsto geodetskih del in postopkov, ki jih je potrebno opraviti pri projektiranju in izgradnji prometnic. Izvajanje geodetskih del mora biti skladno z zakoni in predpisi ter tesno povezano in usklajeno z ostalimi strokami, ki sodelujejo v procesu izgradnje objekta. Projektiranje in gradnja prometnic je zahteven dolgotrajen proces pri katerem je potrebno opraviti vrsto različnih del. Posamezna vrsta del, tudi geodetska pa morajo biti skrbno načrtovana in usklajena z ostalimi deli. Geodetska dela povezana z projektiranjem in izgradnjo prometnice predstavljajo predvsem dela povezana z geodetsko mrežo, dela z pridobivanjem podlag za projektiranje, urejanje zemljiškoknjižnih zadev, zakoličevanje in prenosa geometrije objekta na teren ter dela med in po izgradnji objekta.

Bojan Bratina, mentor Jože Crnič
Linijski elementi pri površinskem odvodnjavanju cest [Glej povzetek]

Da bo življenska doba voznih površin dolga, da bodo prometne površine zagotavljale ustrezno prometno varnost v zadovoljstvo uporabnikov, na koncu pa še da bo stopnja varovanja naravnega okolja zadovoljiva pred onesnaženjem je potrebno zgraditi kvalitetno odvodnjavanje voznih površin.

Naloga sistema odvodnjavanja je, da zbira, transportira in izpušča vse atmosferske in podzemne vode iz širšega področja ceste, kakor tudi, da regulira površinske tokove, ki se križajo ali tečejo vzporedno s cesto. Voda na cesti ovira potek prometa, kvarno učinkuje na voziščno konstrukcijo in onesnažena škodljivo vpliva na okolje, zato je potreba po kontroliranem zbiranju in odvajanju površinskih vod in njihovo ločevanje nujna. Odvodnjo meteornih vod s površine vozišča učinkovito zajemamo z obcestnimi linijskimi elementi, ki se zaradi velikih dolžin najlažje izvedejo strojno.

V diplomski nalogi sem predstavil temeljne principe površinskega odvodnjavanja cest, poudarek je na izvedbi elementov za zajem površinskih voda, opisana je primerjava med strojno in ročno izvedenimi linijskimi elementi ter način priključevanja linijskih elementov na kanalizacijo. Prikazana je laboratorijska sestava cementnega betona in kontrola izvedenih linij, opisani so osnovni podatki o betonskem polagalcu ter načinu vgrajevanja, predstavljena je tudi problematika modelov z drsnim opažem in zaključne obdelave izdelanih linij.

Robert Skubic, mentorica Nenka Krušič
Postopek javnega naročanja - gradnja [Glej povzetek]

Živimo v času, ko smo z vstopom v Evropsko unijo soočeni z vse večjo konkurenco pri pridobivanju dela na trgu gradbenih storitev. Cestno podjetje Ljubljana ni pri tem nobena izjema, saj se vse pogosteje srečuje tudi s tujo konkurenco.

Tradicionalna, poslovno ozko usmerjena podjetja z visoko stopnjo birokracije in togim načinom dela v novodobnem dinamičnem okolju ne morejo uspešno poslovati. Danes morajo podjetja, ki konkurirajo na domačih ali svetovnih trgih, obvladovati kakovost proizvodov in storitev ter se nenehno učinkovito in hitro odzivati na spremenjene pogoje poslovanja.

Spoznanje, da živimo v novi ekonomski dobi in da postajamo sestavni del globalnega trga, kjer je vse podvrženo konkurenci, je marsikatero družbo postavilo pred odločilno vprašanje: “Kako izvesti javno naročilo med enako močnimi in sposobnimi?”.

Javna naročila predstavljajo pomemben instrument države pri spodbujanju gospodarstva. Na to kaže dejstvo, da se letno več kot desetina bruto družbenega proizvoda porabi skozi postopke javnega naročanja oziroma dobra četrtina odhodkov proračuna Republike Slovenije v letu 2005. Država si želi zagotoviti legitimnost in preglednost postopkov porabe proračunskega denarje in kot dober gospodar skrbeti za gospodarno porabo javnih sredstev. Zato država vodi sistem javnega naročanja tako, da je zagotovljena enakopravnost in konkurenca med ponudniki.

Dejan Češnovar, mentorica Nenka Krušič
Revizije javnih podjetij [Glej povzetek]

Temeljna dejavnost javnega podjetja je nemoteno zagotavljanje javnih dobrin. Poslovanje javnih podjetij je pogosto predmet kritike, tako v primeru izgube, ko se jim pripisuje ekonomska neučinkovitost, kakor tudi v primeru dobička, ki se ga običajno ne pripisuje njihovi učinkovitosti, ampak monopolnemu položaju na trgu. Javno podjetje se mora soočati z zahtevami trga na eni strani in na drugi strani z zahtevami države, zato se njegovo poslovanje razlikuje od drugih podjetij, katerih temeljni cilj je ustvarjanje dobička. Država večkrat sama ustanovi javno podjetje, ima večinski delež ali pa jim s proračunskimi sredstvi omogoči, da zadovoljujejo javne potrebe. Ravno zaradi proračunskih sredstev je pomemben nadzor nad namensko porabo teh sredstev. Pomembna oblika nadzora so revizije, ki jih izvaja Računsko sodišče Republike Slovenije. Prav tako pa ima velik pomen notranja revizija, ki sprotno odkriva pomanjkljivosti, napake in prevare ter zagotavlja pravilno in smotrno ravnanje s proračunskimi sredstvi.

4. april 2007

Igor Rotar, mentor Tadej Markič
Signalizacija za uravnavanje prometa na avto cesti [Glej povzetek]

V diplomski nalogi » Signalizacija za uravnavanje prometa na avtomobilski cesti«, sem opisal nastanek AC in njene že zgrajene krake, kateri so primorski, dolenjski, gorenjski in štajerski krak. Opisal sem tudi prečni profil ceste, ki zajema ceste in cestni svet poleg ceste, vključno z zakonodajo, ki opredeljuje pogoje za izgradnjo ceste in cestnega sveta.

Vsako leto se promet povečuje, kar se kaže v povečevanju števila vozil in obremenitvi infrastrukture. Da bi bil promet varen in tekoč, so povsod, kjer promet poteka, potrebna določena pravila in označbe, ki jih prometni udeleženci morajo upoštevati. Taka pravila in označbe so tudi na AC, ta pravila pa sem jaz bolj podrobno opisal v moji diplomski nalogi.
Signalizacija zajema sklop prometnih znakov, naprav in označb, ki voznike obveščajo o nevarnostih, odredbah, omejitvah, objektih in napravah ob cestah ter označujejo in določajo vozišče, režim prednosti ipd. Deli se na horizontalno in vertikalno signalizacijo.

Poleg stalnih prometnih znakov se v novejšem času pojavljajo tudi prometni znaki spremenljive vsebine, katere sem prikazal tako opisno kot tudi slikovno. Znaki so sestavljeni iz visoko svetlečih LED diod rdeče barve (trikotnik, krog) in bele barve (silhuete). LED diode so pred mehanskimi in atmosferskimi vplivi zaščitene z lečami. LED spremenljivi prometni znak omogoča izpis določenih prometnih znakov. Znak lahko deluje neprekinjeno ali pa ko določena okoliščina nastopi, sicer pa ne in so prav zaradi tega učinkovitejši, ker jih vozniki jemljejo bolj resno.

Natančneje sem opisal tudi potek razmer na AC ob posebnih pogojih na cestišču oz spremembi prometne ureditve. Med posebne razmere uvrščamo prometne nezgode, kolone ob prometnih konicah, vremenske razmere, izločanje tovornjakov in vzdrževalna dela na cesti. Za obveščanje voznikov na zgoraj omenjene razmere se uporablja pregledno vozilo, na katero je pritrjena spremenljiva signalna tabla. Samo spremenljivo signalno tablo sem tudi podrobneje opisal v nadaljevanju tega poglavja.

Sledi opis krmiljenja signalizacije v tunelih iz nadzornega centra. V nadzornem centru imamo tudi vremensko postajo, katera nam posreduje podatke iz različnih krajev na AC. V nalogi je zajeto tudi poglavje glede problema sveč na mostovih v zimskem času. V zimskem času je potrebna tudi dodatna signalizacija tovornjakov za posipanje in pluženje. Kot zanimivost pa sem opisal tudi premično daljinsko vodeno signalizacijo za kolone, katero lahko spremljamo in vklapljamo iz nadzornega centra.

Moj cilj diplomske naloge je bil spoznati potek delovanja celotnega področja signalizacije in problemov na AC. Preko pisanja naloge in iskanja raznih virov in literature, sem spoznal veliko novega in pomembne ugotovitve združil v nalogo, katera je nastala po poglavjih. Z zanimanjem sem pisal nalogo in lahko rečem, da sem dosegel svoj cilj in izvedel veliko novega in zanimivega iz področja signalizacije na AC.

Primož Lah, mentorica Anita Jelen Žmitek
Določitev standardov zbirnih in prevzemnih mest [Glej povzetek]

Z višanjem standarda in urbanizacijo naselij narašča tudi število odpadkov, ki jih proizvedejo gospodinjstva. Slovenska gospodinjstva še ne dosegajo takšnih količin odpadnih snovi, vendar v primerjavi z okoljsko najbolj ozaveščenimi državami, odložimo skoraj vse proizvedene odpadke. Problem odlaganja odpadkov tako sebično prenašamo na prihodnje rodove.

V diplomski nalogi sem prikazal standardizacijo odjemnih in prevzemnih mest za vse frakcije odpadkov. S sprejemanjem novih pravilnikov in uredb, ki so utemeljene na evropskih zakonih, si bomo sami najbolj pomagali obdržati okolje takšno, kakršno si ga želimo mi in ne samo naši zanamci.

Andrej Omahen, mentor Mitja Rismal
Pregled kanalizacije s TV kamero [Glej povzetek]

Voda nam omogoča življenje, prisotna je povsod, v nas in okrog nas. S svojim odnosom do okolja vsi vplivamo na kakovost vode, ki jo uživamo, vendar se tega dejstva le redko zavedamo. Kot posamezniki za ohranitev pitne vode prispevamo premalo, saj se le težko odpovemo osebnemu udobju in pridobitvam sodobnega življenja.

V diplomski nalogi sem na splošno opisal podjetje VO-KA Ljubljana, predstavil Ljubljansko podtalnico ( z opisom vodovarstvenih območij ), vrste onesnaženj z odpadnimi vodami, pregled kanalizacije s TV kamero, pomen pregledov, vključil pa sem tudi veljavno zakonodajo in uredbe, ki urejajo to področje.

Miha Prašnikal, mentor Mitja Rismal
Čistilna naprava Lukovica [Glej povzetek]

Zdi se, da smo se ljudje končno začeli zavedati pomena naravnih virov, oziroma divjega onesnaževanja . Vendar ogromno okoljskih problemov je še potrebno rešiti in le upamo lahko, da davek, ki ga bomo plačali naravi za pretekli čas ne bo prevelik.

Pri komunalnih investicijah so navadno številke zelo visoke, da pa problem še večji imamo v Sloveniji, zelo razgibano pokrajino in razpršeno poselitev. Pred vstopom v Evropsko unijo je morala Slovenija prilagoditi svojo zakonodajo EU. S tem so bili začrtani bolj jasni okvirji., odprla pa so nam tudi vrata do evropskih skladov in možnosti črpanja teh virov.

V občini Lukovica so se težav z odpadno vodo kmalu zavedali, a niso imeli sredstev s katerimi uresničili zamisli in ideje. V letih, ko je avtocesta od Domžal do Vranskega, začela razpolavljati Črni Graben pa se jim je ponudila možnost za postavitev sodobne čistilne naprave in kanalskega sistema.

Žagar Damijan, mentor Stane Bokal
Karierna pot v slovenski vojski [Glej povzetek]

Diplomska naloga predstavlja karierni sistem Slovanske vojske. Kariera omogoča napredovanja na višje in bolj odgovorno delovno mesto, posledično pa pomeni tudi boljši materialni položaj. Poklicne skupine, ki jih srečamo v Slovenski vojski so vojaki, podčastniki, častniki in vojaški uslužbenci. Največjo pozornost sem posvetil poklicni skupini podčastnikov, kateri tudi sam pripadam. Podčastnik je hrbtenica vojske. Je prvi poveljujoči, s katerim se sreča vojak, ki se zaposli v vojski, je vez med častnikom in vojakom in je nepogrešljiv pri usposabljanju in vodenju vojakov.
Slovenska vojska je del Ministrstva za obrambo. Napredovanje javnih uslužbencev - zaposlenih v negospodarstvu, kamor sodimo tudi zaposleni v Slovenski vojski, se bistveno razlikuje od napredovanja zaposlenih v gospodarstvu. Napredovanje v Slovenski vojski je lahko horizontalno ali vertikalno. Pogoj za napredovanje so po formaciji za posamezno delovno mesto zahtevana splošna izobrazba, vojaška usposabljanja, delovne izkušnje in znanje tujega jezika.

Zakonsko delovanje Slovenske vojske še ni urejeno, zato prihaja do nezadovoljstva med nezaposlenimi. Ta problem moramo rešiti v čim krajšem času z sprejetjem Zakona o vojski, ki nas obravnaval ločeno od ostalih javnih uslužbencev.

Sašo Poplatnik, mentor Simon Muha
Postopek javnega naročanja - gradnja [Glej povzetek]

Za vsakega posameznika, ki želi začeti poslovati z novim podjetjem je priporočljivo, da svoje cilje in želje, ki so povezani z določeno panogo dobro začrta. Vse bolj se iz praktičnega dela, ko nastajajo nova podjetja priporoča, da na samem začetku ustanavljanja podjetja podjetnik zastavi dober poslovni načrt. V njem se prikaže celotna pot od razmišljanja o poslu do realizacije samega podjetja. Vsak želi uspešno začeti, kar posledično pomeni, da lahko konkurira na slovenskem in evropskem trgu.

Diplomsko delo nas seznanja s pomenom, ki ga ima planiranje v poslovanju podjetja. Pelje nas skozi podjetniški proces, ki se razvija od poslovne ideje do ustanovitve novega podjetja. Z dobro zastavljenim poslovnim načrtom si bomo pridobili znanja in aktivnosti, ki so potrebna pri novem poslovnem začetku.

4. junij 2007

Peterman Darko, mentorica Nenka Krušič
Koncesije [Glej povzetek]

Koncesija je pooblastilo, ki ga država ali lokalna skupnost da osebi civilnega prava za opravljanje javne službe, tako gospodarske kot negospodarske, ali za upravljanje, uporabo ali izkoriščanje javnih dobrin. Gospodarsko ali negospodarsko javno službo, ki jo je mogoče opravljati na podlagi koncesije, določa zakon ali odlok lokalne skupnosti. Pri koncesiji gre za mešano razmerje, kjer se prepletata javni in zasebni interes. V tem razmerju nastopa državni organ, ki podeljuje koncesijo in se imenuje koncedent, koncesionar pa je oseba, ki opravlja gospodarsko javno službo na podlagi koncesije.

Cilj mojega diplomskega dela je predstaviti ustanovitev koncesije in določitev pogojev za izvajanje gospodarske javne službe s koncesijo. Bistvo gospodarskih javnih služb je, da se z njimi zagotavljajo javne dobrine na področjih energetike, prometa in zvez, komunalnega in vodnega gospodarstva. Zakon o gospodarskih javnih službah določa vsebino koncesijskega akta, ki se nanaša na ustanovitev koncesije in določitev pogojev za izvajanje. Razmerja med državo kot koncedentom in zasebnopravnim subjektom kot koncesionarjem pa ureja koncesijska pogodba.

V diplomskem delu sem najprej teoretično opisal primer BOT oblike koncesije za izgradnjo infrastrukturnih objektov, pojem in pomen koncesijskega razmerja pa sem predstavil s primerom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode s koncesijo, ki jo je mestna občina podelila osebi zasebnega prava, ki opravlja dejavnost gospodarjenja z vodami.

Ugotovil sem, da bi v našem pravnem redu potrebovali enoten sistemski zakon, ki bi urejal vse vrste koncesijskih razmerij. Sedanja pravna ureditev koncesij je nesistematična, zato bi morali oblikovati poseben zakon o koncesijah, ki bi urejal institucionalna vprašanja, vprašanja postopka podelitve koncesij, vprašanja koncesijskega akta in koncesijske pogodbe ipd.

Borut Kos, mentor Bojan Žnidaršič
Pokopališča [Glej povzetek]

Diplomska naloga obravnava pokopališča v treh sklopih. V prvem – inventarizacijskem – je obdelana zgodovina ter metode in tehnike pokopavanja. Sklop se zaključi z opisom groba, ki je - skupaj s spomenikom - osnovna celica pokopališča, predstavljene so različne vrste grobov ter podana zakonodaja, ki regulira pokope in urejanje pokopališč.

V drugem - osrednjem delu naloge - obravnavamo sodobne probleme na pokopališčih, ki so neposredno ali posredno povezani s komunalnim področjem. Mednje prištevamo splošno urejanje pokopališč, vzdrževanje reda, čistoče in miru ter prostorske in okoljske problemi. V nalogi izpostavljamo predvsem prostorske probleme, s katerimi se sooča večina starejših pokopališč ter okoljske probleme, ki so tesno povezani s komunalnim področjem (ločeno zbiranje odpadkov, parkiranje, podtalnica).

V tretjem delu predstavljamo na primeru podjetja Žale d.o.o. še praktični vidik osrednjega dela. Ob predstavitvi podjetja izpostavljamo predvsem rešitve posameznim problemov ter pričakovane težave v prihodnosti. Na zaključku je podan tudi predlog, kako lahko sodobne metode, tehnologije in zakoni učinkovito rešujejo realne težave.

Stanislav Rožič, mentor Mitja Rismal
Rekonstrukcija čistilne naprave Domžale - Kamnik [Glej povzetek]

Diplomska naloga opisuje postopke za izvedbo rekonstrukcije CČN Domžale-Kamnik, ki je dolžna po zakonu izvesti rekonstrukcijo obstoječe naprave s katero bi zmanjšali iztočne parametre predvsem dušika in fosforja. Predstavljene so možne variante čiščenja odpadne vode in ožji izbor variant s katerimi so bili opravljeni laboratorijski ter pilotni poizkusi na čistilni napravi. V nadaljevanju je na podlagi analiz v predinvesticijskih zasnov, analiz variant rekonstrukcije in prikaza rezultatov testiranih variant je podano opisno ovrednotenje testiranih variant in prikaz stroškov rekonstrukcije izbranih variant. MBBR tehnologija s plavajočimi nosilci in pritrjeno biomaso je edina, ki zadosti vsem trenutno veljavnim predpisom. Predstavljena je alternativa izbrani varianti je MBR tehnologija čiščenja, ki ima poleg biološkega čiščenja vgrajene membranske module, kateri so mejnik med umazano in čisto vodo.V diplomski nalogi so združeni podatki in predstavljene analize s katerimi želim prikazati prizadevanja, ki potekajo za dosego kvalitetnega čiščenja odpadne vode za širše območje domžalsko kamniške regije in prispevnega območja Brnika ter Komende.

9. avgust 2007

Ivo Alessio, mentorica Anita Jelen Žmitek
Ločeno zbiranje odpadkov na Univerzi na Primorskem [Glej povzetek]

V diplomski nalogi je predstavljen projekt »Čisto osveščeni«, katerega cilj je uvedba ločenega zbiranja odpadkov pri posameznih članicah Univerze na Primorskem. V okviru projekta se je uvedel sistem ločenega zbiranja papirja, stekla in plastike. Projekt je izvedla Študentska organizacija Univerze na Primorskem, s sofinanciranjem Mestne občine Koper.

Projekt je bil usmerjen na posameznike, s ciljem zavedanja pozitivih učinkov odvržene embalaže v ustrezen zbiralnik. V ta namen so bili organizirani različni seminarji, ob postavitvi zbiralnikov v posamezni instituciji pa je bila narejena tudi obsežnejša promocija. Tako se je na Univerzi na Primorskem uvedel okoljski in naravovarstveni projekt o ločenem zbiranju odpadkov, s tem pa smo člani projekta razširili duh in zamisel o ločevanju odpadkov.

V okviru diplomske naloge je bila narejena tudi anketa, s katero je bilo analizirano, kako študentje na Univerzi na Primorskem gledajo na odpadke, ali je bila promocija projekta uspešna ter ali se je način življenjskih navad študentov zaradi uvedbe ločenega zbiranja odpadkov kaj spremenil.

Radko Petrovič, mentor Bojan Žnidaršič
Popis, kataster in vzdrževanje dreves v naseljih [Glej povzetek]

Diplomsko delo obravnava drevje v urbanem okolju s stališča monitoringa, računalniško vodene baze podatkov ter nadzemnih in podzemnih rastnih zahtev. Drevje v mestih ima več funkcij, zato ga je potrebno vzdrževati, ohranjati in varovati. Vsak poseg v prostor lahko povzroči poškodbo nadzemnega ali podzemnega dela. Od strokovnosti in narave posega v prostor je odvisno, ali se drevo odstrani, premakne, zavaruje ali omeji v rasti. Vsem težavam se izognemo, če upoštevamo danosti in strokovna pravila arboristike.

Z izdelavo katastra dreves ter nenehnim dopolnjevanjem in nadzorom omogočimo, da so drevesa v naseljih pravilno in pravočasno vzdrževana, okolje pa prijetno in varno za bivanje. Pri ažurnosti, natančnosti in uporabnosti zasnove katastra nam v veliki meri delo olajša vnos dobljenih podatkov v Geografski informacijski sistem (v nadaljevanju GIS).

Uspešno vzdrževanje dreves v naselju izboljša krajinski videz celotnega naselja. Drevesa omehčajo izgled, nudijo zaščito in zastirajo stavbe, poveča se vrednost nepremičnin. V primeru, ko se dreves in njihovih potreb ne upošteva v načrtovanih korakih, lahko njihova prisotnost povzroča nadlogo in strah tistim, ki živijo v njihovi bližini.

VSŠ programi na zavodu IZRAZ, Ljubljana

inženir mehatronike   komunalni inženir   računovodja  
Novo! Cilj izobraževalnega programa je pridobitev višje strokovne izobrazbe za naziv  inženir/ka mehatronike Študentje/študentke si med izobraževanjem pridobijo široko in poglobljeno strokovno-teoretično in praktično uporabno znanje iz mehatronike.  

Novo: poleg Ljubljane odslej tudi v Portorožu!
Cilj izobraževalnega programa višjega strokovnega izobraževanja je izobraziti inženirja s strokovno-teoretičnim in praktično-uporabnim znanjem za urejanje prostora s poudarkom na načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju infrastrukture.

 

Novo! Cilj izobraževalnega programa je pridobitev širokega in poglobljenega strokovno-teoretičnega in praktično uporabnega znanja iz računovodstva.

>> Več informacij   >> Več informacij   >> Več informacij
         
poslovni sekretar   komercialist    
Študentje pridobijo široko in poglobljeno strokovno-teoretično in praktično uporabno znanje iz organizacije in sodobnega pisarniškega poslovanja.   Cilj programa je izobraziti ekonomiste komercialnega poslovanja z dovolj širokim strokovno-teoretičnim in praktično uporabnim znanjem.    
>> Več informacij   >> Več informacij    
 
 






 

Zbiramo predhodne informativne prijave v programe naše višje strokovne šole.

>> več informacij

 

obiščite tudi našo posredovalnico rabljenih knjig in učbenikov

 

 Copyright © 2002-2007 Zavod IZRAZ, e-mail: info@izraz.si, Sprememba: sreda, 27. januar 2010