VSŠ :: KOMUNALNI INŽENIR :: diplomanti

 

Diplomanti študijskega leta 2007/2008

Sledi seznam diplomantov in povzetki diplom VSŠ programa komunala na zavodu IZRAZ, Ljubljana. Diplomanti so zbrani po terminih zagovora diplomskega dela:

10. december 2007

Renato Menart, mentor Igor Petek
GOSPODAJENJE Z ODPADKI V BOLNIŠNICI IDRIJA [Glej povzetek]

V prvem delu diplomskega dela je opisano dosedanje ravnanje z odpadki v Psihiatrični bolnišnici Idrija. Zajeta je klasifikacija ter način zbiranja, odstranjevanja in evidentiranja zbranih odpadkov. Posebej so opisani odpadki, ki nastajajo v zdravstveni dejavnosti. Poudarjen je tudi transport odpadkov, izobraževanje osebja ter nadzor nad ravnanjem z odpadki.

V teoretičnih osnovah je predstavljeno poimenovanje odpadkov, pomen in namen njihovega ločevanja ter pregled bolnišničnih odpadkov.

V tretjem delu je prikazana analiza dosedanjega stanja po službah ter ukrepi, ki bodo izvedeni z uvedbo ločenega zbiranja papirja, stekla in embalaže. Predviden je tudi stroškovni plan izgradnje ekološkega otoka, nabava zabojnikov ter košev za ločeno zbiranje odpadkov (papir, steklo in embalažo).

Albin Rožanc, mentor Jože Crnič
OBDELAVA PESKA PRI ČIŠČENJU KANALIZACIJE [Glej povzetek]

Pri vsakodnevnem čiščenju kanalizacije specialna vozila za čiščenje kanalizacije načrpajo velike količine peska in drugega materiala. In ravno zaradi teh količin se je pojavil velik problem - kam z odpadkom?

Glede na velike količine odpada in novih predpisov s strani Ministrstva za okolje in prostor smo v družbi Ceste – kanalizacija Storitve d.o.o. (CE – KA STORITVE d. o. o.) začeli razmišljati o načinu, kako naravi vrniti čim bolj očiščene odpadne vode in materiale. Pričeli smo se ukvarjati z analizo trga in prišli do zaključka, da naprave za ločevanje peska še nima nobeno konkurenčno podjetje v Sloveniji. Ugotavljam, da je ravno v tem segmentu čiščenja naša prednost, in da sledimo sloganu Mestne Občine Celje (MOC): »CELJE ČISTO MESTO«.

Po nakupu in poizkusnem zagonu naprave za ločevanje peska in analizah smo bili v podjetju CE – KA STORITVE d.o.o. zelo zadovoljni. Pesek je bil oz. je zelo dobro očiščen. Voda, katera se vrača v kanalizacijo, je prav tako očiščena vseh trdih primesi, tako da so tudi stroški obratovanja čistilne naprave manjši.

Odločitev nakupa ločevalnika peska je zelo mali prispevek za ohranitev narave in čistega okolja. Vendar mislim, da če bi več podjetij začelo enako razmišljati, bi bil prispevek k ohranitvi čistega okolja še toliko večji.

Jožica Rupnik, mentorica Nenka Krušič
Ravnanje z odpadki [Glej povzetek]

V diplomskem delu sem v uvodu predstavila letni načrt poslovanja Komunalnega podjetja Vrhnika, d. d., Vrhnika (v nadaljevanju: Komunalno podjetje Vrhnika), in sicer del, ki se nanaša na ravnanje z odpadki za leto 2005 in določa, kakšni so cilji podjetja, kdo načrt določa, komu ga je treba predložiti, kdo ga sprejme, in predvsem, kdo ga izvaja. Pri poslovanju javnega sektorja so pomembne pravne podlage, ki urejajo financiranje in opredeljevanje porabe javnega sektorja. Občina je samoupravna lokalna skupnost, sestavljena iz več naselij, ki jih povezujejo skupne potrebe in interesi prebivalcev. Najpomembnejše naloge občine so zagotavljanje in izvajanje gospodarskih javnih služb, ki jih določajo področni zakoni za zadovoljevanje javnih potreb.

Glavni podporni mehanizem, ki omogoča dobro sodelovanje lokalne skupnosti in izvajalcev javnih služb, sta informacijski sistem in organiziranost. Povezanost občine in izvajalcev javnih služb je zelo pomembno. Komunalno podjetje Vrhnika je javno podjetje, ki na podlagi odloka o gospodarskih javnih službah skrbi za oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ravnanje z odpadki, odlaganje odpadkov ter oskrbo s plinom.

V drugem delu sem opisala ravnanje z odpadki v Komunalnem podjetju Vrhnika, ki skrbi za zbiranje in odvoz odpadkov v občini Vrhnika in občini Borovnica. Predstavila sem uspešno ločeno zbiranje odpadkov na Komunalnem podjetju Vrhnika, ki smo ga začeli izvajati že pred dobrim desetletjem, na izvoru, torej v gospodinjstvih, kjer odpadki nastajajo. V podjetju veliko pozornosti posvečamo osveščanju prebivalcev, zato sem podrobneje opisala načine osveščanja, s katerimi želimo vključiti v ravnanje z odpadki vsakega posameznika v občini. 

Srečko Grozde, mentor Jože Crnič
Bivalni objekti za profesinalno vojsko SV [Glej povzetek]

Z uvajanjem poklicne vojske se je izkazalo, da obstoječa nastanitev, ki je bila prilagojena naborniškemu sistemu, ne ustreza poklicni vojski.
V naborniškem sistemu je bila nastanitev za stalno sestavo zagotovljena v vojaških objektih-vojašnicah , ki so bili delani za v povprečju 12 pripadnikov v sobi s skupnimi sanitarijami.
S profesionalizacijo vojske so se naloge iz naborniškega sistema, ki je imel težišče na usposabljanja za obrambo države, naloge vsebinsko (mirovne operacije, sodelovanje v večnacionalnih enotah…) in prostorsko (ne samo v RS ampak tudi izven nje) spremenile.
Neustrezna zakonodaja, ki vojaka izenačuje z državnim uradnikom in pomanjkanje ustreznih namestitvenih kapacitet za "popoldanski čas" oziroma, za čas, ko vojak ni v enoti oziroma na dolžnosti, je naredila sistem "vozečih se vojakov na delo " na eni strani in na drugi strani pa neustrezne oziroma novemu sistemu neprilagojene namestitvene objekte. Države, ki imajo tradicijo poklicne vojske, zagotavljajo ustrezno nastanitev za svoje pripadnike ali v vojašnicah za samske vojake in stanovanja za pripadnike vojske z družinami. Izgradnja ali rekonstrukcija namestitvenih kapacitet v perspektivnih vojašnicah bo zmanjšala varnostna tveganja pri pripadnikih, ki so oddaljeni od kraja bivanja več kot 1 uro vožnje (čas je pomembnejši od oddaljenosti) v eno smer. Nekateri pripadniki prihajajo v službo že utrujeni od dolge in naporne vožnje
Pri dosedanjih rekonstrukcijah bivalnih objektov SV so v mejah obstoječega stanja objektov zagotovili minimalne pogoje za bivanja profesionalnih pripadnikov Slovenske vojske v delovnem času. Izven delovnega časa so zagotovljeni pogoji le za slušatelje šol v PDRIU.

Jože Korošec, mentor Jože Crnič
Vzdrževanje in ohranjanje zelenih površin Ljubljane [Glej povzetek]

Ljubljana se kot glavno mesto države v zadnjem času nezadržno širi tudi na račun zelenih površin v mestu. Glede na svojevrstno razporeditev pozidave vzdolž glavnih dostopnih cest so se v vmesnem prostoru dolgo časa ohranile nepozidane površine, pretežno kot urejene ali »naravne« zelene površine. Kot urejene lahko opredelimo predvsem mestni park Tivoli, park Kodeljevo, botanični vrt in mestno pokopališče Žale. V mestno tkivo se po drugi strani zajedajo »naravne« zelene površine, kot so Golovec, Grajski hrib, Rožnik ter Ljubljanica in Sava z obrežjem. Svojevrstna »zelena površina« je Pot, ki Ljubljano obdaja.
Znotraj pozidanih površin se zlasti v stanovanjskih soseskah pojavljajo še otroška igrišča in manjše zelene površine, ki služijo okoliškim prebivalcem.
Zaradi potreb po širitvi zazidljivih površin v mestu je potrebno poudariti pomen zelenja v mestu in možnosti njegove ohranitve. Naloga se ukvarja s problematiko zelenih površin v Ljubljani, njihovo urejenostjo, načrtovanjem, ohranitvijo in pomenom, ki ga imajo za prebivalce mesta. Ugotavlja, kje se zelene površine pojavljajo, koliko so obljudene in koliko zaščitene pred morebitnimi pritiski pozidave.
V sklepnem delu diplomska naloga podaja predloge za širitev ali dopolnitev obstoječih površin, ohranjanje ter njihovo navezavo s površinami izven mesta.

Dušan Judnič, mentorica Marija Slovnik
Izboljšanje motivacije v podjetju z letnimi razgovori [Glej povzetek]

Naloga vsebuje opis poteka in smotrnosti uvajanja rednih letnih razgovorov, ki potekajo v javni upravi in temeljijo na zakonski podlagi. Tudi v gospodarskem sektorju pa so uvideli pozitivne posledice na zaposlene z izvajanjem rednih letnih razgovorov. Poleg opisa, kaj vsebuje, kako poteka, kako se pripraviti in kako vpliva na zaposlene letni razgovor, naloga vsebuje tudi primerjavo med nekaterimi službami v javni upravi in družbo Mercator d.d.

Po pogovoru z mnogimi akterji, ki sodelujejo pri izvedbi rednih letnih razgovorov kot vodje ali kot sodelavci, sem prišel do različnih ugotovitev, ki veljajo v posameznih sektorjih javne uprave in v gospodarskem sektorju. Čeprav je priročnik za vodenje letnega razgovora v javni upravi za vse enak, se v posameznih enotah in sektorjih praviloma prilagodijo na specifične dejavnosti in naloge, ki jih opravljajo zaposleni. Na ta način se doseže, da poudarek rednega letnega razgovora temelji na prioritetah njihove delovne problematike. V Mercatorju pa letni razgovor temelji predvsem na motivaciji zaposlenih, istočasno pa je tudi ocenjevalnega značaja.

Letni razgovor ugodno vpliva na vse zaposlene, ne glede na usmerjenost ali dejavnost poslovnega subjekta. Zaposleni se lahko namreč pogovori z vodjo v sproščenem in neobremenjujočem okolju, kjer lahko izrazi svoje mnenje, hotenja, želje…

Matjaž Esih, mentor Stane Bokal
Organizacijska klima v manjših podjetjih [Glej povzetek]

Organizacijska klima je za vsako podjetje zelo pomembna. Nekateri ljudje so zadovoljni s svojim delovnim mestom, drugi pa spet v istem podjetju nezadovoljni. Na ta način naj bi posameznik in delovne zahteve med seboj ustvarjale klimo, ki zajema vse tiste značilnosti, ki vplivajo na vedenje ljudi. Podjetje se mora, če želi ostati konkurenčno, ves čas spreminjati. Kako hitro bo podjetje lahko sledilo spremembam, pa je v veliki meri odvisno od klime podjetja.
Ker je tudi na področju avto-šolske dejavnosti vse večja konkurenca, sem se odločil, da bom v svojem diplomskem delu poleg teoretične podlage, raziskal tudi, kakšna je organizacijska klima v podjetju, v katerem sem zaposlen in opravil primerjavo s še enim, malo večjim podobnim konkurenčnim podjetjem.
V teoretičnem delu razložim pojem organizacijske klime, dimenzije organizacijske klime, predstavim, kako organizacijsko klimo lahko spreminjamo, in kakšne so koristi dobre organizacijske klime za podjetje.
V svojem empiričnem delu pa predstavim obe podjetji, opredelim problem, in ga s pomočjo anketnega vprašalnika tudi skušam analizirati.
Z rezultati ankete sem dokaj zadovoljen. Pričakoval sem sicer večja odstopanja med enim in drugim podjetjem, vendar razlike niso tako očitne. Boljši rezultati so, kot sem tudi predvideval, rezultat boljših medsebojnih odnosov med zaposlenimi v našem podjetju. V podjetju se dejansko zelo dobro razumemo, in si prizadevamo za doseganje čim boljše kvalitete dela.
Na podlagi empirične raziskave smo v podjetju že predstavili akcijski načrt, ki ga bomo v nadaljevanju skušali realizirati. Zlasti si bomo prizadevali za izboljšave na področju obveščanja vodstva o novostih, poskrbeli bomo za individualne izobraževalne načrte za zaposlene, jih po potrebi razbremenili in skrbeli za redna delovna srečanja. Izdelali bomo tudi jasen sistem nagrajevanja in stimuliranja, ki bo ugoden za vse zaposlene.
Pričakujem, da bomo zastavljene cilje lahko realizirali, in tako postali še bolj uspešni na tržišču.
Anketo bomo z zaposlenimi, po določenem obdobju tudi ponovili in tako ugotovili, ali se je stanje izboljšalo. 

7. februar 2008

Mitja Margon, mentorica Anita Jelen-Žmitek, somentorica Maja Rotr
UNIČEVANJE STRELIVA IN MINSKOEKSPLOZIVNIH SREDSTEV [Glej povzetek]

Strelivo in minskoeksplozivna sredstva spadajo med posebne odpadke, ki so javnosti manj poznani, poleg tega pa ima lahko javnost o teh odpadkih tudi negativno mnenje. Takšni odpadki nastajajo tudi v Slovenski vojski, zato sem se odločil, da v diplomski nalogi predstavim kako in na kakšen način se Slovenska vojska sooča s problemom uničevanja streliva in minskoeksplozivnih sredstev. V Slovenski vojski so se odločili za izgradnjo sodobno opremljene delavnice za vzdrževanje streliva, ki je namenjena izključno za uničevanje streliva in minskoeksplozivnih sredstev. Zastarelo, poškodovano ali nepravilno skladiščeno strelivo, ki pride v delavnico, se najprej pregleda, nato pa se določi postopek nadaljnje obdelave. V primeru uničenja streliva, se le-tega lahko uniči s sežiganjem, z eksplozijo ali delaboracijo. Vse te postopke sem podrobneje predstavil v diplomski nalogi.

11. februar 2008

Darko Markovič, mentor Mihael Sekavčnik
TOPLOTA IN ZVOČNA ZAŠČITA PRI SUHOMONTAŽI [Glej povzetek]

V diplomskem delu sem predstavil fizikalne lastnosti sestavljenih elementov suhomontažne gradnje, s katerimi se danes najpogosteje srečujemo v vsakdanu. Izpostavil sem glavne materiale kot so mavec, perlit in mineralna volna, predstavil njihove specifične lastnosti in nasvete kje in kdaj uporabiti določen material. Naredil sem izračune toplotne prehodnosti najpogosteje sestavljenih konstrukcij in jih primerjal z dopustno mero za vsak element posebej. S tem sem poskušal dokazati, da ni pomembna le pravilna sestava in izvedba konstrukcije, ampak tudi izbira samega materiala. V drugem delu sem se posvetil tudi zvočni izolaciji suhomontažnih konstrukcij. Na najbolj nezahteven način sem poskušal bralcu predstaviti prenos zvoka skozi konstrukcijo. Skozi izračun sem dokazal, da je zvočna izolacija pomemben element pri vsaki gradnji in ne le pri suhomantažnih sistemih. Prikazana sta dva praktična izračuna, da dobimo predstavo, na kakšen način in kdaj izboljšati zvočno izolacijo pri konstrukcijah. V zadnjem delu pa sem predstavil najpogostejše napake pri izvajanju suhomontažne gradnje in podal tudi nekaj rešitev. Diplomsko delo je bralcu predstavljeno na enostaven način in služi kot kratek sprehod skozi toplotne in zvočne lastnosti elementov ter konstrukcij pri suhomontažni gradnji.

Edvard Obreza, mentor Jože Crnič
INFRASTRUKTURA NEVARNIH ODPADKOV V PODJETJU LPP d.o.o. [Glej povzetek]

V diplomskem delu sem se ukvarjal z razvojem podjetja LPP, nastajanju odpadkov pri njegovem obratovanju in izvajanju ukrepov za ohranitev čistejšega okolja.

Skoraj vsak dan se ponavljajo primeri onesnaževanja narave oz. raznih vodotokov. Osnova za življenje na zemlji je naravno okolje in eden izmed pogojev je tudi voda. Strokovnjaki in zagovorniki narave nemočno zagovarjajo naravo in njen klic k omejevanju izkoriščanja naravnih virov.

Za stanje, v katerem živimo, je kriva industrija in brezmejni pohlep po dobičku. Okolje, v katerem deluje, industrijo do pred kratkim tako rekoč ni zanimala, saj tudi mednarodni predpisi, še bolj pa predpisi lokalnih držav, niso in ne predpisujejo zadostno varovanje naravnega okolja. Škodo ki smo naredili v prejšnjem stoletju ni mogoče popraviti in tudi ne odplačati, lahko pa bistveno pripomoremo, da se zavest ljudi spremeni, saj je le to pogoj, da bodo naslednje generacije imele možnost preživetja.

Marko Šutar, mentor Igor Petek
ČLOVEK IN EMBALAŽA [Glej povzetek]

Namen diplomskega dela je osvetliti tematiko ravnanja s plastično embalažo. Cilj je torej izdelati diplomsko delo, ki bo poleg uvodne predstavitve problematike vsebovalo pregled predelave, reciklaže in raziskav embalaže ter bioplastike. Na koncu je opisan še ISO standard 14001.

Mitja Planinc, mentor Mihael Sekavčnik
Ravnanje z odpadki v slovenski vojski [Glej povzetek]

Skrb za zaščito okolja se iz leta v leto povečuje. Novi okoljski predpisi postavljajo državam članicam Nata in s tem tudi Slovenski vojski vedno nove zahteve glede zaščite okolja. V svojem delu sem predstavil okoljsko usposabljanje v Slovenski vojski, ki se ga udeležujejo vsi pripadniki, z namenom, da se vsak posameznik zaveda pomena čistega okolja in da pravilno ukrepa v primeru okoljskih nesreč. Pripadniki Slovenske vojske smo tako usposobljeni tudi, da v operacijah kriznega odzivanja s svojimi ravnanji »lokalnim vojaškim organizacijam« služimo za vzor.

V diplomski nalogi je podrobneje predstavljen tudi sistem ravnanja z odpadki v SV. V SV nastajajo tako komunalni, kot tudi nevarni in posebni odpadki. Odpadki nastajajo tudi v času vojaških operacij na terenu. Skladno s tem morajo poveljniki že pri načrtovanju operacij upoštevati morebitne posledice na okolje in jih skladno s Standardnim operativnim postopkom čim bolj zmanjšati.

Peter Černetič, mentor Mihael Sekavčnik
Dezinfikacija infektivnih odpadkov [Glej povzetek]

Bolnišnice odlagajo več vrst odpadkov, med katerimi so tudi posebni odpadki. Da bi bilo slednjih čim manj, je potrebno natančno opredeliti sam odpadek in tudi osveščati zaposlene, ki ravnajo s temi odpadki.
V diplomskem delu sem opisal bolnišnične odpadke, ki so z vidika okužbe po svojih lastnostih nevarni za okolje. To so infektivni odpadki. Ti odpadki zahtevajo posebno ravnanje pri manipulaciji in pred odlaganjem na komunalno deponijo tudi dezinfekcijo. Podrobneje je opisano ravnanje pri zbiranju, embaliranju, skladiščenju, manipulaciji in dezinfekciji na napravah ZDA – M3 in System Drausche.

26. februar 2008

ERMAN VERICA, mentor Simon Muha
KOHEZIJSKI SKLADI-FINANCIRANJE PROJEKTOV [Glej povzetek]

V diplomskem delu so predstavljeni kohezijski skladi, ki so finančni instrument kohezijske politike Evropske unije (v nadaljevanju EU), katere cilj je razvoj regij oziroma držav, ki so ekonomsko in socialno šibkejše, kot je povprečje v EU, z namenom zmanjševanja razlik in doseganja pozitivnih učinkov za celotno Unijo.
Kohezijska politika predstavlja skupek razvojnih aktivnosti, programov in ukrepov države, lokalnih skupnosti in drugih nosilcev organiziranih interesov na regionalni ravni, koordiniranih in sofinanciranih s strani EU in namenjenih doseganju razvojnih ciljev ob upoštevanju skladnega regionalnega razvoja.

V diplomskem delu je predstavljena dosedanja kohezijska politika v Sloveniji, konkretno pomembni projekti, s katerimi smo dosegli pozitivne učinke na okolje, in strateški načrt za obdobje 2007-2013.

V ta namen je bila izvedena anketa v majhnih, srednje velikih in velikih podjetjih, ki se trenutno v Sloveniji ukvarjajo z obravnavano problematiko, in sicer zato, da bi se seznanili s težavami, ki jih imajo pri pripravi projektov za koriščenje sredstev iz kohezijskih skladov.

VIRANT LADO, mentor Simon Muha
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V PODJETJU [Glej povzetek]

Živimo v dinamičnem poslovnem okolju, v obdobju nenehnih sprememb in zelo hitrega razvoja in globalnega preseganja ponudbe nad povpraševanjem. Nenehno izboljševanje na vseh področjih dela ter nenehnega povečevanja zadovoljstva odjemalcev in zaposlenih sta danes ključnega pomena za obstoj in razvoj vsakega podjetja. Kakovost je tako postala eno od najbolj pomembnih meril za razlikovanje podjetij.

Na trgih se dnevno pojavljajo novi proizvodi. Današnji odjemalci tako vedo, da imajo možnost dobiti najboljše od najboljšega. Dejavniki ki danes vplivajo na odločitve odjemalcev, so: kakovost, cena in roki dobave. Zagotavljanje kakovosti je eden ključnih dejavnikov ekonomske učinkovitosti podjetja. Sistem vodenja kakovosti celotnega poslovanja je v uspešnih podjetjih že postal del poslovne strategije. Sama praksa pa je pokazala, da zgolj kakovost izdelkov dolgoročno ne zagotavlja poslovne uspešnosti. Je pa zanjo nujen pogoj.

V diplomskem delu so predstavljene zahteve standarda ISO 9001:2000 in ostala tematika s področja menedžmenta kakovosti. Na osnovi analize obstoječega stanja v podjetju so ugotovljene pomanjkljivosti. V zaključnem delu diplomskega dela pa so podane smernice in ukrepi za boljše delovanje sistema kakovosti v podjetju.

KEMPERL MARKO, mentor Simon Muha
ORGANIZACIJA IN UGLED PODJETJA [Glej povzetek]

V diplomskem delu je predstavljena zavarovalna dejavnost kot storitvena dejavnost, ki zaradi združevanja evropskih držav zahteva precejšnje organizacijske spremembe.

V prvem delu je zavarovalna dejavnost predstavljena v bolj splošni obliki. Razloženi so nekateri osnovni pojmi, ki so potrebni, da jih razumemo, ko govorimo o tovrstni dejavnosti.

Najobširnejši osrednji del naloge razlaga organizacijo največje slovenske zavarovalnice, v kateri sem tudi zaposlen. Najprej s pomočjo teorije, nato pa z analizo SWOT poskušamo pojasniti pomembnost organizacije v tej dejavnosti. V nalogi smo razložili trženje zavarovalnice in tudi na kratko opisali vse sodelujoče, ki so potrebni v tem procesu. Ker je ugled podjetja v tej dejavnosti zelo pomemben, mu v enem od poglavij tudi namenjam nekaj besed.

V zadnjem delu poskušam, glede na ugotovljene izsledke iz prejšnjih poglavij, predstaviti nekaj svojih pogledov oziroma predlogov. Omenjeni predlogi izhajajo tudi iz petnajstletnih izkušenj mojega dela na tem področju, kar se mi zdi zelo pomembno.

GORAZD LIPOVŠEK, mentor Igor Petek
GOSPODARJENJE Z ODPADKI V TERMOELEKTRARNI TRBOVLJE D.O.O [Glej povzetek]

Smo v času pospešenega globalnega segrevanja, v času, ko je cel svet usmerjen v razmišljanje, kako čimbolj racionalno zmanjšati obseg odpadkov. Področje gospodarjenja z odpadki je eno pomembnejših področij vsake družbe, v prihodnosti pa bo postalo še pomembnejše. Tega dejstva se dobro zavedajo tudi v Termoelektrarni Trbovlje.

Prvi del naloge sem posvetil zakonskim osnovam ravnanja z odpadki ter poglobljeno analiziral načine ravnanja in gospodarjenja z njimi v Termoelektrarni Trbovlje, ki je hkrati upravljavec deponije pepela in žlindre Prapretno. Ker je ta deponija pri velikem letnem obsegu odpadkov nujno potrebna in za Termoelektrarno Trbovlje predstavlja velik ekološko-finančni zalogaj, sem ji v diplomski nalogi posvetil drugi del.

Spoznal sem, da obstaja veliko alternativ za obdelavo odpadkov, vse pa so povezane s stroški. Zato se v Termoelektrarni Trbovlje zavzemajo za čim manjše količine odpadkov, saj še vedno velja načelo: ”Najboljši odpadek je tisti, ki sploh ni nastal.”

ROMAN HEINE, mentor Simon Muha
ODNOSI NA DELOVNEM MESTU [Glej povzetek]

Diplomsko delo govori o teoretičnih izhodiščih v organizaciji Slovenske vojske. V prvem poglavju je opisana njena zgodovina in pretekli dogodki v vojni za osamosvojitev. Nato opredeli njeno strukturo, enote in specifične naloge.

V osrednjem delu so predstavljena delovna mesta v enoti, orisana komunikacija v oddelku in med vodstvenim kadrom. Predstavljeno je vodenje enote, skupine, uporaba ustreznega stila ali sloga vodenja ter vpliv vodenja na posameznika in enoto.

V zaključnem delu pa je s pomočjo anketnega vprašalnika in mnogimi razgovori ugotovljeno želeno vodenje, kakšne so razlike med pričakovanjem in realnostjo delovnega mesta, zaupljivost ter splošno zadovoljstvo z delom.

23. april 2008

BOŽICA VIDMAR, mentor Tadej Markič
CESTNE ZAPORE NA AC [Glej povzetek]

Diplomsko delo z naslovom »Cestne zapore na avtocestah«, govori o načinu označevanja in zavrovanja del na javnih cestah in ovir v cestnem prometu. Predvsem o načinu označevanja in zavarovanja del na avtocestah, ki morajo biti taki, da zagotovijo vsem najvišjo stopnjo prometne varnosti. V primerjavi slovenskega Pravilnika o načinu označevanja in zavarovanja del na javnih cestah in ovir v cestnem prometu (Ur. list RS, št. 116/06) z nemškim pravilnikom Richtlinien fǜr die Sicherung von Arbeitsstellen an Straβen (RSA) (Bundesministerium fǜr Verkehr, Ausgabe 1995. 5. verbesserte Auflage, mai 2000), so prikazane različne zahteve obeh .

IGOR VONČINA, mentor Jože Crnič
RAVNANJE Z ODPADKI V GOSPODARSKI DRUŽBI KOLEKTOR  [Glej povzetek]

V diplomskem delu je najprej predstavljena gospodarska družba Kolektor Idrija. Nato je splošna zakonska klasifikacija-opis odpadkov (kaj odpadki so, pravilnik o ravnanju le teh in pravno zakonski akti, ki se nanašajo na ravnanje z odpadki). V osrednjem delu naloge je poudarek na obravnavi z odpadki, ki nastajajo kot odpadni produkti pri proizvodnji v gospodarski družbi. To so vrste in klasifikacija odpadkov ter opis stopnje razvitosti obstoječega sistema pri ravnanju z nastalim odpadom. V zaključku diplomskega dela so podane trenutne ugotovitve o obstoječem stanju, ravnanju z odpadki ter strategije in smernice za izboljšave le teh.

MARKO IGLIČAR, mentor JOŽE CRNIČ
ZAŠČITA PODROČIJ PRED PORUŠTVENO EROZIJO  [Glej povzetek]

V diplomskem delu je opisan sistem zavarovanja brežin na Slovenskih železnicah in sicer na delu, ki ga pokriva Sekcija za vzdrževanje prog Postojna. Prav tako so opisani pobočni procesi in ukrepi za zaščito železniške infrastrukture pred pobočnimi procesi. Sekcija za vzdrževanje prog Postojna pokriva območje prog: Ljubljana – Sežana - državna meja, Divača - Koper, Prešnica - Rakitovec, Pivka - Ilirska Bistrica - državna meja, Sežana - Bohinjska Bistrica, Nova Gorica - Ajdovščina in Nova Gorica - državna meja.

Proge na območju Sekcije za vzdrževanje prog Postojna so zgrajene na težavnem terenu, predvsem na območju goriške proge in sicer na odseku proge Nova Gorica – Podbrdo, zaradi česar prihaja do različnih pobočnih procesov, ki so sicer redki, vendar zaradi svoje silovitosti pomenijo precejšno nevarnost za življenje potnikov in velike gmotne škode. V diplomskem delu so opisani pobočni procesi (podori skal in kamenja) in vzroki za njihov nastanek ter ukrepi za zavarovanje brežin pred skalnimi podori.

ALENKA PUKLAVEC, mentor JOŽE CRNIČ
PREDELAVA GRADBENIH ODPADKOV IN VPLIV NA OKOLJE [Glej povzetek]

V diplomskem delu so predstavljeni gradbeni odpadki, vir njihovega nastanka, njihova klasifikacija in vpliv na okolje pri prevozu, hranjenju in predelavi. Področje ravnanja z odpadki je eno slabše rešenih na področju varstva okolja. Zakonodaja je dobro urejena, vendar je uresničevanje v praksi precej slabše. Gradbena podjetja ne prijavijo dejanske količine pridobljenih gradbenih odpadkov, zato je količina le-teh podcenjena.

V Sloveniji se pospešeno gradijo ceste, tako bo posledično naraščala količina gradbenih odpadkov. Predelava odpadkov je pomembna, saj bi na ta način zmanjšali oziroma prenehali zapolnjevati deponije ter zmanjšali izkopavanje primarnih surovin iz peskokopov, kamnolomov in gramoznic.

V diplomskem delu je predstavljeno trenutno stanje ravnanja z gradbenimi odpadki v Sloveniji, možnosti njihove predelave, hranjenja in ponovne uporabe v gradbeništvu.

TOMAŽ CORN, mentorica ANITA JELEN ŽMITEK
UMESTITEV PRVIH POTOPNIH POSOD V LJUBLJANI [Glej povzetek]

V diplomskem delu je opisano Javno podjetje Snaga d.o.o., ki v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana uspešno izvaja zbiranje in pobiranje komunalnih odpadkov. Pri tem se izvaja ločeno zbiranje frakcij kot so papir in karton, embalaža in plastika ter steklovina na ekoloških otokih ter zbiranje bioloških odpadkov in ostalih mešanih odpadkov. Trenutno so zbiralnice in zbirne posode po večini nameščene na javnih površinah in tako dostopne vsakomur. Zaradi pomanjkanja prostora za postavitev zbiralnic odpadkov in nasprotovanje prebivalstva ob njihovi postavitvi (strah pred hrupom, neprijetnimi vonji, onesnaženostjo okolice ter motečo podobo ulice) je na pobudo Mestne občine Ljubljana prišlo do ideje za postavitev t.i. podzemnih zbiralnic. V diplomskem delu so predstavljene vrste podzemnih zbiralnic, načini njihovega praznjenja ter evropski proizvajalci le-teh. Predstavljen je tudi projekt o izbiri in postavitvi prvih potopnih zbiralnic v Ljubljani.

GREGOR HREN, mentorica ANITA JELEN ŽMITEK
RAZVOJ IP TEHNOLOGIJE IN STORITEV TRIPLE PLAY [Glej povzetek]

V diplomskem delu je opisano, kako so se skozi čas razvijale telekomunikacijske storitve. Omenjena so imena, ki so najbolj zaznamovala telekomunikacijo in njen razvoj. Podrobneje so opisane storitve, ki so pripeljale do razvoja storitev triple play oziroma trojček. Paket trojček sestavljajo podatkovne, telefonske in televizijske storitve. Opisani so protokoli, s pomočjo katerih delujejo storitve paketa trojček. Avtor ugotavlja, kako je povpraševanje uporabnikov in dopolnjevanje storitev vplivalo na razvoj telekomunikacijskega omrežja in infrastrukture. V diplomskem delu so opisane tudi tehnologije omrežja, ki zagotavlja IP multimedijske storitve pri končnih uporabnikih, ter lastnosti nekaterih tehnologij, kot so na primer WiMAX, XDSL in FTTH.

MATEJA KOVAČ DRAGAR, mentorica Nenka Krušič
POSTOPKI ODDAJE JAVNIH NAROČIL [Glej povzetek]

Diplomsko delo govori o vrstah postopkov izvajanja javnih naročil glede na Zakon o javnih naročilih – ZJN 1 in Zakon o javnem naročanju – ZJN 2. Na kratko je opisan zgodovinski potek nastajanja javnih naročil v Sloveniji, bolj podrobno pa pravne podlage za financiranje nakupov blaga, storitev in investicij z javnimi sredstvi.

Osrednja tema diplomskega dela so javna naročila malih vrednosti. To so naročila, ki so po številu večja od velikih naročil, vendar so večinoma vezana na domače tržišče. Pomembna so predvsem za domače oziroma lokalne ponudnike. Mnogokrat so mala naročila v praksi mnogo bolj zahtevna in kompleksna kot velika naročila.

V nalogi so javna naročila malih vrednosti razčlenjena na osnovne pojme postopkov javnega naročanja in predstavljena je analiza razlike oziroma podobnosti pojmov glede na obe pravni podlagi.

V diplomskem delu je opisan praktični primer naročil malih vrednosti, in sicer rekonstrukcijo Finžgarjeve ulice v Občini Medvode. Naročilo male vrednosti je bilo financirano s sredstvi občinskega proračuna, zato je opisan celoten postopek naročila male vrednosti, od potrebe po rekonstrukciji ulice, izvedbe del, gradbenega nadzora do njene uporabe.

VESNA CIGLIČ, mentor MITJA RISMAL
HIŠNI VODOVODNI PRIKLJUČKI NA OBMOČJU LJUBLJANE [Glej povzetek]

V diplomskem delu je predstavljeno, kaj vse je potrebno za nemoteno vsakodnevno oskrbo s pitno vodo. Kaj je vir, kjer vodo črpamo, kaj je javno vodovodno omrežje in kaj hišni vodovodni priključek, po katerem voda priteka do interne napeljave in naprej do pipe.

V prvem delu diplomskega dela je predstavljeno Javo podjetje Vodovod-Kanalizacija d.o.o. (v nadaljevanju JP VO-KA d.o.o.), ki na območju Ljubljane skrbi za nemoteno oskrbo s pitno vodo. Predstavljena je kratka zgodovina nastanka javnega vodovodnega omrežja in hišnih priključkov na ljubljanskem območju.

V glavnem delu naloge je podrobneje predstavljen hišni vodovodni priključek, njegovi sestavni deli, tehnična izvedba in nadzor nad izvedbo.

V zadnjem delu pa se nahajajo ugotovitve, kako kvaliteta izvedbe in kvaliteta vgrajenih materialov pri izvedbi hišnega vodovodnega priključka vplivata na izgube vode v sistemu.

ROMAN GREŠAK, mentor IGOR PETEK
ODPADKI V CESTNEM PODJETJU, KI NASTAJAJO V PROIZVODNJI [Glej povzetek]

Opredelitev odpadkov in njihova odstranitev zadnja leta predstavlja pomemben del skrbi za varstvo okolja. Žal vsak odpadek predstavlja veliko obremenitev za okolje, zato je potrebno že v fazi razvoja dejavnosti poskrbeti za omejitev le-teh in s tem učinkovito zmanjševati odpadke. Diplomsko delo je usmerjeno na odpadke v Cestnem podjetju Ljubljana, d. d. Ti nastajajo dnevno; nekaterih ni moč ponovno uporabiti, druge se s pravilnim ravnanjem da ponovno vrniti v proces in tako zmanjšati tudi tiste odpadke, ki posredno vplivajo na okolje. Ob tem pa ni zanemarljivo dejstvo, da so materiali iz odpadkov, pridobljeni z reciklažo, cenejši od novih materialov. S takim pristopom varujemo naravne vire in zmanjšujemo količine trajno odloženih odpadkov. V podjetju se zaposleni trudijo, da se količine odpadkov zmanjšujejo, saj vsak odpadek povzroča težave volumensko in s tem tudi cenovno. V Cestnem podjetju Ljubljana v okviru razvoja načrtujemo ponovno uporabo odpadnega asfalta, ki se po reciklaži dodaja pri proizvodnji novega asfalta. S tem prihranimo pri vhodnih surovinah, razbremenimo okolje, izboljšajo pa se tudi kvalitete nekaterih novih asfaltov.

10. junij 2008

JANDRLIČ DEJAN, mentorica Jože Crnič
RAZGRADNJA MOTORNIH VOZIL [Glej povzetek]

Diplomsko delo predstavlja začetke razgradnje od sprejetja Evropske zakonodaje, ki ureja ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili, skozi različne faze prilagajanja sistema, s prednostno nalogo zagotoviti najboljši način zajemanja izrabljenih vozil. Kronološko so predstavljeni začetni koraki pri vzpostavitvi sistema razgradnje, od sprejetja zakonodaje, začetka izbora prvih koncesionarjev, do izbora novih koncesionarjev v letu 2007. Teoretično so predstavljeni različni načini razgradnje in praktični primeri, ki jih izvajajo koncesionarji, od osuševanja izrabljenega motornega vozila, razstavljanja in sortiranja na uporabne dele in odpadni material. Opisan je postopek mletja odpadne avtomobilske pločevine z možnostjo mletja celega vozila, ki ga izvaja podjetje Dinos. Podane so raziskave in mnenja avtorjev, ki so bila napisana v nekaterih domačih revijah in časopisih, predstavljeni so tudi podatki o količini zbranih izrabljenih vozil do začetka pisanja diplomskega dela. Opisani so primeri začetkov razgradnje v nekaterih evropskih državah.

PUKLAVEC MATEJA, mentor Anita Jelen-Žmitek
BAZE KEMIKALIJ NA KEMIJSKEM INŠTITUTU [Glej povzetek]

V diplomskem delu je predstavljena baza kemikalij na Kemijskem inštitutu. Kemikalije so skupno ime za kemijske snovi, elemente in spojine zmesi. Na Oddelku za prehrambeno kemijo je preko 900 kemikalij, katere se bolj ali manj uporablja pri raziskovalnem delu in so vpisane v bazo kemikalij. Baza evidentira in določa hranjenje kemikalij, hkrati pa zagotavlja boljšo preglednost uporabe in količine kemikalij na Kemijskem inštitutu.

Pravilno ravnanje in hranjenje kemikalij je bistvenega pomena ne samo za doseganje dobrih rezultatov, temveč tudi za zagotavljanje zdravja zaposlenih in kemijske varnosti.

VSŠ programi na zavodu IZRAZ, Ljubljana

inženir mehatronike   komunalni inženir   računovodja  
Novo! Cilj izobraževalnega programa je pridobitev višje strokovne izobrazbe za naziv  inženir/ka mehatronike Študentje/študentke si med izobraževanjem pridobijo široko in poglobljeno strokovno-teoretično in praktično uporabno znanje iz mehatronike.  

Novo: poleg Ljubljane odslej tudi v Portorožu!
Cilj izobraževalnega programa višjega strokovnega izobraževanja je izobraziti inženirja s strokovno-teoretičnim in praktično-uporabnim znanjem za urejanje prostora s poudarkom na načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju infrastrukture.

 

Novo! Cilj izobraževalnega programa je pridobitev širokega in poglobljenega strokovno-teoretičnega in praktično uporabnega znanja iz računovodstva.

>> Več informacij   >> Več informacij   >> Več informacij
         
poslovni sekretar   komercialist    
Študentje pridobijo široko in poglobljeno strokovno-teoretično in praktično uporabno znanje iz organizacije in sodobnega pisarniškega poslovanja.   Cilj programa je izobraziti ekonomiste komercialnega poslovanja z dovolj širokim strokovno-teoretičnim in praktično uporabnim znanjem.    
>> Več informacij   >> Več informacij    
 
 






 

Zbiramo predhodne informativne prijave v programe naše višje strokovne šole.

>> več informacij

 

obiščite tudi našo posredovalnico rabljenih knjig in učbenikov

 

 Copyright © 2002-2007 Zavod IZRAZ, e-mail: info@izraz.si, Sprememba: sreda, 27. januar 2010