VSŠ :: KOMUNALNI INŽENIR :: diplomanti

 

Diplomanti študijskega leta 2008/2009

Sledi seznam diplomantov in povzetki diplom VSŠ programa komunala na zavodu IZRAZ, Ljubljana. Diplomanti so zbrani po terminih zagovora diplomskega dela:

december 2008

ANDREJ BLATNIK, mentorica dr. Maja Rotar
ENERGIJSKO VARČNA PASIVNA HIŠA [Glej povzetek]

Potreba po primarnih virih energije iz leta v leto narašča, posledično pa se zaradi vse večje uporabe fosilnih goriv povečuje tudi delež CO2, ki ima na okolje negativni vpliv. Ena izmed možnosti zmanjšanja nastajanja toplogrednih plinov je gradnja ekoloških pasivnih hiš. Pri pasivni hiši se za ogrevanje zgradbe in pripravo sanitarne vode uporablja energija iz obnovljivih virov. V diplomskem delu so opisane lastnosti pasivne hiše, predstavljena so temeljna načela projektiranja in način gradnje takšne hiše. Podane so rešitve, povezane s prekinjanjem toplotnih mostov, z zavarovanjem zrakotesnosti, ogrevanjem in s prezračevanjem. Bistvo pasivne hiše je v dobri izoliranosti, s čimer se zmanjšajo toplotne izgube in posledično potrebe po ogrevanju. V diplomskem delu je opisano, kako doseči odlično bivalno ugodje brez grelnih teles in klasičnega ogrevalnega sistema ter s tem intenzivneje varovati okolje. Podrobneje so predstavljeni sistemi, ki za ogrevanje, pripravo tople vode in proizvodnjo električne energije izkoriščajo obnovljive vire energije. Tako so v diplomskem delu opisane toplotne črpalke, sprejemniki sončne energije in sončne celice.

BREDA POGLAJEN, mentorica Anita Jelen-Žmitek
BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI ODPADKI NA ODLAGALIŠČU BARJE [Glej povzetek]

V diplomskem delu je opisano stanje biološko razgradljivih odpadkov na Odlagališču Barje. Prikazan je način ravnanja z odpadki v Mestni občini Ljubljana v okviru podjetja Snaga Javno podjetje d.o.o. Predstavljeni so predpisi na področju ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki.

Stanje uspešnosti ravnanja z odpadki na Odlagališču Barje je v letu 2007 podano s konkretnimi številkami. V okviru analize je prikazano dejansko stanje biološko razgradljivih odpadkov v tem letu. Za zmanjšanje odlaganja biološko razgradljivih odpadkov je prikazan pomen ločenega zbiranja odpadkov in s tem počasnejše zapolnjevanje odlagalnih polj. Opisan je proces razgradnje v deponijskem telesu in s tem tvorjenje bioplina ter njegov izkoristek na plinski elektrarni. Večji delež v bioplinu predstavlja metan, ki spada med toplogredne pline in je eden glavnih onesnaževalcev okolja. Odlagališče predstavlja ”tujek” v okolju, zato mora biti tudi ustrezno nadzorovan v okviru monitoringa.

Za izboljšanje dejanskega stanja je podano nekaj predlogov in ukrepov. Predstavljen je povsem nov način ravnanja z odpadki v okviru Regijskega centra za ravnanje z odpadki – Mehansko biološka obdelava odpadkov.

LIDIJA PRAPROTNIK, mentor Igor Petek
GOSPODARJENJE Z ODPADKI V DRUŽBI DONIT TESNIT D.D. [Glej povzetek]

Okolje v katerem živimo smo dolžni varovati. Z industrijsko proizvodnjo in večjo osebno porabo so se začele pojavljati večje količine odpadnih surovin.
Med odpadke na splošno uvrščamo vse snovi, ki nastajajo v procesih produkcije. Za povzročitelje niso več uporabni, stroški predelave pa so večji od njihove vrednosti.
Zakon opredeljuje, da je odpadek vsaka snov ali predmet, razvrščen v eno od skupin odpadkov, določenih v klasifikacijskem seznamu odpadkov, ki ga imetnik ne more ali ne želi uporabiti sam, ga ne potrebuje, ga moti ali mu škodi in ga zato zavrže, namerava ali mora zavreči; je tudi vsaka snov ali predmet, razvrščen v eno od skupin odpadkov v seznamu odpadkov, ki ga je treba zaradi varstva okolja ali druge javne koristi prepustiti v zbiranje, oddati v predelavo ali odstranjevanje, prevažati, predelati ali odstraniti na predpisan način.
Vir: Petek, Igor. 2007/2008. Ravnanje z odpadki v gospodarskih družbah. Študijsko gradivo.
Tudi onesnaževanje zraka je že vrsto let resen problem, s katerim se ukvarjajo strokovnjaki z različnih področij. Onesnaženje zraka pomeni, da so škodljivi plini, trdne in tekoče snovi v zraku prisotne nad dopustnimi mejami. Do onesnaženja zraka pride, če se škodljive odpadne snovi pomešajo z zrakom.
Pri pravilni uporabi, shranjevanju in odlaganju nevarnih odpadkov, je nevarnost za ljudi in okolje neznatna. V nasprotnem primeru pa je lahko oboje ogroženo. Zato je pomembno, kako hranimo in oddajamo odpadke v nadaljnje ravnanje.
Za vse nevarne odpadke velja temeljno pravilo: zbirati, označevati in odstranjevati na predpisani način.

MAJA AHČIN, mentor Igor Petek
RAVNANJE Z ODPADKI V SLOVENIJI IN ZERO WASTE PROGRAM [Glej povzetek]

Vsebinsko je diplomsko delo razdeljeno na dva dela. V prvem delu je prikazana strategija ravnanja z odpadki v Sloveniji. Na kratko je predstavljena zakonodaja, pravilniki in uredbe, ki se nanašajo na ravnanje z odpadki v Sloveniji. Razloženi so pojmi, s katerimi se soočamo, in navedeni so nekateri podatki o odpadkih ter primerjava med njimi. V nadaljevanju so opredeljeni cilji v Republiki Sloveniji, ki naj bi jih dosegli v smislu ravnanja z odpadki do leta 2009. V drugem delu diplomskega dela je predstavljen Zero Waste (brez odpadka) program oziroma ideja. Prikazani so primeri dobrih praks v svetu in v Sloveniji. Opisan je primer bodočega centra za ravnanje z odpadki Trebnje. Poudarjeno je ozaveščanje in izobraževanje prebivalstva. Bistvo strategije Zero Waste je preprečevanje nastajanja odpadkov, zagotoviti njihovo ponovno uporabo in inertizirati odpadke pred odlaganjem. Osnovno vodilo je Reduce – Recycle – Reuse (zmanjšaj – recikliraj – ponovno uporabi). V sklepnih mislih so izražene osebne misli in prepričanja avtorice tega dela.

SIMON RIBIČ, mentor Igor Petek
PARKIRNA UREDITEV IN NAČRTOVANJE PARKIRNE HIŠE [Glej povzetek]

Mestna uprava ureja različna področja mesta in tako vodi tudi politiko mestnega prometa. Poleg cestne infrastrukture in cestnega prometa je eden od pomembnih elementov mestnega prometa tudi mirujoči promet. Oboje je povezano z osebnimi vozili in mirujoči promet predstavlja vozila v mirovanju – torej predvsem parkirana vozila. Mestna središča se pogosto srečujejo s problemom pomanjkanja parkirnih mest in ta problem vse bolj pesti tudi Mestno občino Ljubljana. Poleg opredelitve osnovnih značilnosti mestnega prometa ter predstavitve in analize omenjene problematike, moje diplomsko delo prikazuje nekatere možne lokacije za garažne hiše v samem mestnem središču. Pri tem se osredotočam na javna parkirna mesta in na migracijske tokove, zaradi katerih nastaja precejšen del potreb po parkirnih mestih. Cilj mojega diplomskega dela je tako analizirati stanje mirujočega prometa v Mestni občini Ljubljana in kot možnost delne rešitve problema pomanjkanja parkirnih prostorov v mestnem središču podrobneje predstaviti eno izmed možnih rešitev – gradnja garažne hiše Kongresni trg. Pri tem je poseben poudarek na potrebnih infrastrukturnih omrežjih omenjene garažne hiše. V zaključku ugotavljam, da bi omenjena lokacija garažne hiše precej pripomogla k rešitvi problema pomanjkanja parkirnih mest v središču Ljubljane.

KATARINA BLAŽIČ, mentor dr. Mitja Rismal
ZAŠČITA VIROV PITNE VODE V LJUBLJANI [Glej povzetek]

Reševanje problematike za dovod pitne vode v naselja je človeški rod že od nekdaj spodbujalo k razmišljanju, kako kakovostno in hitro priskrbeti ljudem vodo. Sprva so ljudje pri tem uporabljali najpreprostejša sredstva ter naravno nakazane vodne poti. Žal pa so pri gradnji vodovodnih sistemov vse prevečkrat pozabili na zaščito obstoječih vodnih virov.

V diplomskem delu sem opisala vodne vire in hidrogeološke značilnosti Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja. Sledi opis glavnih dejavnikov, ki vplivajo na kakovost podtalnice.

Podrobneje je opisana možna rešitev aktivne zaščite vodarne Hrastje ter predstavljeni opisi, kaj lahko dolgoročno storimo za zaščito obstoječih vodnih virov.

PETER KALUŽA, mentor mag. Simon Muha
Projektiranje stanovanjske hiše [Glej povzetek]

Projektiranje predstavlja proces, v katerem so strokovno usposobljeni inženirji dolžni izdelati takšno projektno dokumentacijo, da bo na njeni podlagi brez vsakršnih problemov omogočeno investitorju pridobiti gradbeno dovoljenje in zgraditi kakovosten objekt, po končani gradnji pa izdelati takšno tehnično dokumentacijo, ki bo investitorju omogočala pridobiti uporabno dovoljenje in s tem tudi pravico do uporabe. Prikazani proces projektiranja strnjeno prikazuje vse postopke in dovoljenja, ki jih je potrebno pridobiti bodočim investitorjem s ciljem seznanitve procesa projektiranja. Pomembno je, da se v procesu projektiranja spoštujejo vsa zakonska določila, saj se le tako lahko zagotovi hiter postopek pridobitve gradbenega dovoljenja. Zakonodaja se spreminja, vendar pa ne moremo trditi, da je to za primer projektiranja stanovanjske hiše slab znak. Ugotovitve kažejo, da spremembe prinašajo lažje in enostavnejše postopke ter razdelitev odgovornosti med vse udeležence v gradnji, med njimi še posebej na investitorja, projektante in izvajalce. Pomembno je, da se investitor še pred začetkom investicije seznani s samim procesom projektiranja ter z zakonskimi določili, njihovimi novostmi in spremembami.

MATEJ KOKOŠAR, mentorica Anita Jelen-Žmitek, somentorica Maja Rotr
PREVOZ NEVARNIH SNOVI PO ŽELEZNICI [Glej povzetek]

V diplomskem delu je predstavljen varen prevoz nevarnih snovi po železnici. Katere pogoje je potrebno pri tem upoštevati, katera dovoljenja je potrebno pridobiti ter katere varnostne predpise je potrebno pri tem upoštevati.

V prvem delu diplomskega dela je predstavljena domača zakonodaja in glavna predpisa, ki urejata prevoz nevarnih snovi po železnici. Konvencija o mednarodnih železniških prevozih – COTIF in Pravilnik o mednarodnem železniškem prevozu nevarnega blaga – RID, ki je priloga prvi.

V glavnem delu je podrobneje predstavljen prevoz nevarnih snovi po železnici. Potrebni dokumenti, ustrezna prevozna sredstva, oznake in pakiranje pošiljk nevarnih snovi, postopek predaje in prevzema nevarnih snovi ter obveznosti in dolžnosti organizatorja, prevoznika in proizvajalca tirnih vozil. Ker pa se lahko kljub upoštevanju in držanju vseh predpisov pripetijo nesreče, ta del predstavlja tudi vzroke le-teh in zaščitne ukrepe.

V zadnjem delu pa se nahajajo ugotovitve, kako zakonski predpisi vplivajo na varen prevoz prepeljanih nevarnih snovi na želeni cilj.

MARK ANTHONY ČEBULAR, mentor mag. Simon Muha
REŠEVANJE PODJETJA IZ KRIZE [Glej povzetek]

Beseda »kriza« je predstavljena kot nezaželen pojav, ki jo podjetja v svojem poslovanju ne znajo ali nočejo prepoznati. Definiran je njen negativni pomen pri poslovanju podjetja. V nalogi je prikazana kriza, kako odkriti njene znake, načini njenega reševanja in kako odpraviti vzroke za njen nastanek. Poudarek je na različnih ukrepih, ki jih ima podjetje za reševanje. Bistvenega pomena so ukrepi kriznega menedžmenta. Opredeljene so definicije krize, njen nastanek in njen potek. Opisan je postopek zorenja krize, vedenje menedžmenta in ugotavljanje zunanjih in notranjih vzrokov. Tudi reakcije udeležencev v krizi in njihovo sodelovanje pri reševanju krize v podjetju imajo svoj pomen pri sodelovanju. Predstavljena je diagnoza nastajajoče krize v podjetjih, kjer so opisane strategija izhoda iz krize, kot je analiza poslovanja podjetja na vseh področjih. Za spoznavanje krize je predstavljen Altmanov obrazec za hitro presojo finančnega zdravja podjetja ter Kraličkov obrazec za uporabo v stabilnejših razmerah podjetja. Program možnih ukrepov za izhod podjetja iz krize je nujen in potreben, izvede pa ga krizni menedžment. Ukrepi se nanašajo na področja prihodkov, financ, odhodkov, kadrov in seveda menedžmenta, kar je tudi skoraj v večini primerih prva poteza. Srečamo se z značilnostmi kriznega menedžmenta in njegove ključne naloge pri reševanju podjetja iz krize in pri organizacijskem povezovanju podjetja, ki je ključ za uspešen izhod iz krize in nadaljnjo uspešno poslovanje podjetja.

februar 2009

IRENA TIČAR, mentorica Anita Jelen-Žmitek
GOSPODARJENJE S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI LITIJA [Glej povzetek]

Odpadki so vedno pomembnejši ekološki, družbeni in ekonomski problem sodobnih gospodarstev. Njihove količine se nenehno povečujejo. Način ravnanja z odpadki zadeva vsakogar, tako posameznike kot podjetja in organe oblasti. Na območju Občine Litija Javno podjetje Komunalno stanovanjsko podjetje Litija d.o.o. deluje na področju gospodarjenja z odpadki v smeri celovitega procesa ravnanja s komunalnimi odpadki. Zaradi spreminjanja zakonodaje in številnim vrst sprememb in določil na področju ravnanja in gospodarjenja z odpadki bo potrebno v občini Litija uvesti ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov. V diplomskem delu sem predstavila možne načine ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov in aktivnosti, povezane z njegovo uvedbo. Predstavljen je tudi rezultat raziskovalne vprašalne ankete, v kateri so sodelovala gospodinjstva na območju občine Litija. Na podlagi zbranih anket sem analizirala smotrno uporabo ekoloških otokov, ki so bili uvedeni leta 2004, ter preverila zadovoljstvo in osveščenost prebivalcev Občine Litija na področju gospodarjenja s komunalnimi gospodinjskimi odpadki.

MARJAN CIGUT, mentorica Anita Jelen-Žmitek
OBNOVA KANALIZACIJE BREZ IZKOPA [Glej povzetek]

Vse večje obremenjevanje okolja posledično negativno vpliva na obstoječe vodne vire, ki so nujno potrebni za obstoj živih bitij. Pri varovanju vodnih virov je zelo pomembna odgovorna in sistematična zaščita le teh s strani izbranega izvajalca javne komunalne službe, ki deluje na področju oskrbe s pitno vodo in odvajanju ter čiščenju odpadne in padavinske vode.

V diplomskem delu je opisano stanje na področju oskrbe s pitno vodo, ter odvajanjem in čiščenjem odpadne in padavinske vode na lokaciji Mestne občine Ljubljana. Predstavljeno je Javno Podjetje Vodovod Kanalizacija d.o.o, katero upravlja z vodovodnim in kanalizacijskim sistemom na omenjenem področju. Podane so osnove, dejansko stanje za leto 2007, podrobneje pa je opisano področje vzdrževanja kanalizacijskega sistema s poudarkom na sanaciji kanalizacijskih cevi brez izklopa.

Moj namen je podrobneje seznaniti bralca na povezanost vodovoda in kanalizacije, kako poteka obnova kanalizacijskih cevi in v katerih primerih je obnova brez izklopa najboljša rešitev sanacije poškodb in napak, do katerih prihaja na kanalizacijskih ceveh.

ŠPELA MOKOTAR, mentor Igor Petek
OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE IN NJIHOVA IZRABA [Glej povzetek]

Potreba po energiji se zaradi nenehne rasti prebivalcev na Zemlji povečuje. Posledično se zaradi vse večje uporabe fosilnih goriv povečujejo emisije, ki imajo na okolje negativni vpliv. Ljudje se vse bolj zavedamo negativnih vplivov prekomernega onesnaževanja z emisijami in prekomerne ter brezobzirne uporabe fosilnih goriv. Ena izmed možnosti zmanjšanja onesnaževanja je prehod na obnovljive vire energije. Bistvena lastnost obnovljivih virov je, da so v naravi na razpolago v neomejenih količinah. Čeprav se v procesih pretvorbe izrabljajo, se njihove količine izčrpavajo le začasno, ker se lahko vedno obnovijo. V diplomskem delu so podrobneje opisani obnovljivi viri energije, predstavljena je njihova pretvorba v nam uporabno energijo, vplivi pretvorbe obnovljivih virov energije na ekologijo v primerjavi s fosilnimi gorivi ter podani predlogi, kako povečati uporabo alternativnih virov, vendar hkrati tudi zmanjšati porabo energije.

MATEJA ZUPANČIČ, mentorica Anita Jelen-Žmitek
RECIKLAŽA IN PREDELAVA PLASTIKE [Glej povzetek]

Reciklaža in predelava plastike je zelo širok pojem. V diplomskem delu je predstavljeno podjetje Omaplast d.o.o., ki se je prvo v Sloveniji začelo ukvarjati z reciklažo in predelavo plastike. Opisani so vsi tehnološki postopki predelave plastike, ki potekajo v podjetju Omaplast d.o.o., od prihoda odpadne plastike v podjetje, mletja, pranja, do končnega proizvoda - granulata, namenjenega za nove proizvode. Postopek obsega mletje polimerov, mletje trdih polimerov, pranje plastike, pranje trde plastike, pranje folije in granuliranje. Podrobneje so opisani biološko nerazgradljivi polimerni materiali, kot je polietilen, polietilen nizke gostote, polietilen visoke gostote, polipropilen, polistiren, ekspandirani polistiren, polietilenterftalat, ki jih predelujejo v podjetju Omaplast d.o.o.. Opisani so tudi škodljivi vplivi na okolje, ki jih reciklažno podjetje lahko povzroča. Prikazan je problem naraščanja odpadkov iz plastičnih mas in njihovim odlaganjem. Podrobno so opisani biološko nerazgradljivi polimerni materiali. V diplomskem delu je opredeljena uporaba embalaže in ravnanje z njo po uporabi. Predstavljene so tudi možnosti zmanjšanja negativnih vplivov embalaže na okolje. Embalaža, ki jo je mogoče reciklirati, ni vedno ekonomsko atraktivna oziroma upravičena. Natančneje je opisan sežig komunalnih odpadkov in stranski produkti, ki pri sežigu nastanejo.

april 2009

NEJA DOPUĐA, mentor Igor Petek
PROBLEMATIKA PITNE VODE NA LJUBLJANSKEM POLJU [Glej povzetek]

Diplomsko delo bo v prvem delu obravnavalo problematiko pitne vode na Ljubljanskem polju. Opisani bodo varovalni pasovi, viri onesnaženja, načini, kako se uničuje in onesnažuje podtalna voda. Opisane bodo snovi, katere onesnažujejo podtalnico, kje jih najdemo, kako vplivajo na organizme. Onesnaženje bo prikazano tudi z grafi in kartami.

Jedro diplomskega dela bo osredotočeno na primerjavo ukrepov, ki se že izvajajo in ki se še bodo izvajali v Mestni občini Ljubljana in Mestni občini Maribor. Primerjala bom ustreznost in uspešnost projektov v Mestnih občinah, ter dodala predloge za boljšo in uspešnejšo varovanje podzemne vode.

DEJAN PEKLAR, mentor Igor Petek
REDNO VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST V OBČINI HRASTNIK  [Glej povzetek]

V diplomskem delu je predstavljen način izvajanja gospodarske javne službe vzdrževanja cest v občini Hrastnik. Glavni namen je, da se s pravilnim izvajanjem teh del finančna sredstva racionalno, učinkovito in pravično porabijo v dobro vseh občanov v občini.
V prvem delu so podrobneje opisane osnove in zakonske podlage za gospodarjenje z občinskimi cestami. V nadaljevanju sta predstavljeni kategorizacija in redno vzdrževanje občinskih cest.
Osrednji del opisuje problematiko organiziranja, vzdrževanja, obliko izvajanja, izvajalce vzdrževanja, nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe ter prikazuje predvidena sredstva za vzdrževanje na kilometer občinskih cest v primerjavi s predvidenimi sredstvi na kilometer državnih cest.
Zaključni del je namenjen preučitvi izboljšanja organizacije izvajanja glede na možnosti, ki jih ima občina kot glavni upravljalec občinskih cest.

MATJAŽ BEDENE, mentor IGOR PETEK
PREVOZ NEVARNIH SNOVI V CESTNEM PROMETU [Glej povzetek]

V svojem diplomskem delu sem predstavil prevoz nevarnih snovi, ki predstavljajo zelo veliko tveganje za nastanek nezgod, zato je to področje urejeno s posebnimi predpisi, zakoni, pravilniki, mednarodnimi sporazumi. S tem sem se ukvarjal v prvem delu svojega diplomskega dela.V osrednjem delu sem se ukvarjal z označbami na vozilih, embalažo, listinami, ki so potrebne pri prevozu, in z opremo vozil. Prevoz nevarnih snovi v cestnem prometu je zaradi števila predpisov, ki to področje urejajo, zelo kompleksen proces. Znotraj podjetij je potrebno redno izvajati usposabljanje vseh udeležencev v procesu prevoza. Ker pa je celotno področje prevoza nevarnih snovi zelo obsežno, moramo usposobiti posameznike za delo z določenimi nevarnimi snovmi. V vseh fazah prevoznega procesa je potrebno stalno izvajanje nadzora, da bi s tem zmanjšali možnosti za nastanek nesreče.
Zadnje poglavje vsebuje varnostne ukrepe in postopke v primeru nesreče ter kakšne so lahko poškodbe človeka. Opisal sem tudi dve nesreči, ki sta se zgodili na slovenskih cestah in kjer je bilo udeleženo vozilo z nevarno snovjo.

MATJAŽ ŠIRCELJ, mentorica ANITA JELEN ŽMITEK
PREVOZ NEVARNIH SNOVI V CESTNEM PROMETU [Glej povzetek]

Pri prevozu nevarnega blaga v cestnem prometu se srečujemo s posebno nevarnostjo, kajti nevarna snov lahko ob nepravilnem ravnanju škodljivo vpliva tako na ljudi, okolje, kot tudi na ostale stvari oziroma predmete, ki bi posredno ali neposredno prišli v stik z njo. Zato smo dolžni ob rokovanju z nevarnimi snovmi upoštevati posebne varnostne ukrepe, ki na eni strani zagotavljajo varnost vseh udeležencev v cestnem prometu, na drugi pa tudi varnost drugih oseb, stvari in okolja.

V diplomskem delu sem poseben poudarek namenil pravni ureditvi tega področja in harmonizaciji naših predpisov z evropskimi standardi. Zakonodaja je obsežna in se stalno spreminja in dopolnjuje ter zahteva od vseh vpletenih veliko mero znanja in odgovornosti.

Varnost prevozov je odvisna predvsem od človekovega ravnanja in njegovega znanja, da zna ukrepati, ko je potrebno. Šele v drugi vrsti, vendar nič manj pomembno, je varnost prevoza odvisna od prevoznega sredstva. Najvažnejša naloga voznika, ki prevaža nevarne snovi je takšna vožnja, da do nesreče sploh ne pride.

Na koncu sem se dotaknil tudi nadzora nad prevozom nevarnega blaga. Zakon o prevozu nevarnega blaga predpisuje, da nadzor nad prevozom nevarnega blaga po cestah izvaja policija. To je zahtevno opravilo, ki zahteva od policistov veliko znanja in ustrezno strokovno usposobljenost. Tudi na ta način skušamo preprečiti ali zmanjšati nevarnost nesreče z nevarnim blagom na minimum.

JOŽE GNIDOVEC, mentorica ANITA JELEN ŽMITEK
RAVNANJE Z AZBESTNIMI KRITINAMI [Glej povzetek]

Azbest je zaradi odličnih izolacijskih lastnosti, odpornosti na visoke temperature in kemijske odpornosti dolga leta veljal za idealen material. Prisoten je v našem življenjskem okolju, saj se je uporabljal množično.

Moj namen je podrobneje seznaniti bralca, kakšno nevarnost za zdravje ljudi potencialno sploh predstavljajo takšni izdelki, in tudi, česa se s takšnimi izdelki ne sme početi. Največja nevarnost med drugim grozi ljudem, ki odstranjujejo ostanke strešne kritine, ki vsebuje azbest.

V diplomskem delu je opisano stanje na področju azbestne problematike: koliko žrtev je bilo potrebnih, da so bili dokončno spoznani in priznani škodljivi učinki azbesta na zdravje, kar je številne evropske države spodbudilo, da so v skrbi za zdravje ljudi začele sprejemati zakone za omejitev uporabe in prodaje azbesta.

Mnogo delavcev, ki so mu bili izpostavljeni, bo zbolelo šele čez leta. Zaradi neprimernega ravnanja z azbestnimi izdelki in azbestnimi odpadk,i ki nas obdajajo, pa se bodo pojavljali vedno novi in novi bolniki.

ANŽE SEIFERT, mentorica dr. MAJA ROTAR
TERMIČNO ODSTRANJEVANJE ODPADKOV [Glej povzetek]

V diplomskem delu je raziskano termično odstranjevanje odpadkov; najprej v klasičnih sežigalnicah nato pa kot najsodobnejša alternativa, še obdelava v plazmi. Vsekakor bo potrebno z gorami naših odpadkov nekaj storiti in zdi se, da je termična obdelava najboljša rešitev. V prvem delu diplomskega dela je predstavljeno sežiganje komunalnih odpadkov ter sosežiganje pelet blata s čistilnih naprav skupaj s komunalnimi odpadki. Predstavljene so vrste peči ter s tem načini sežiganja, opisane so variante sežiga pelet blata s čistilnih naprav in osnovne značilnosti sosežiga. Raziskana je tudi energetska izraba in njen razvojni vidik ter zakonodaja s področja termične obdelave. Na koncu so izluščene prednosti in slabosti sežigalnic odpadkov, predstavljena pa so tudi dejstva, zakaj takšen odpor proti sežigalnicam. Če so v prvem delu izpostavljene sežigalnice z vsemi svojimi stranskimi učinki, je kot alternativa temu v drugem delu opisano uničevanje vseh vrst odpadkov z obdelavo v plazmi. Glede na to, da je pri nas to še zelo nepoznana metoda, so opisani osnovni sestavni deli, princip delovanja plazmatskega pretvornika in produkti, ki nastanejo pri takšni vrsti obdelave.

NINA SMOLIČ, mentor Simon Muha
NAČRT RAVNANJA Z GRADBENIMI ODPADKI NA DEPONIJI JEŽICA [Glej povzetek]

V Sloveniji letno odložimo približno 1,5 do 2 mio ton gradbenih odpadkov, kar predstavlja velik negativni vpliv na okolje. »Pričakovati je, da bo količina gradbenih odpadkov v prihodnje še naraščala« (Kralj, Grilc 2003). To količino odpadkov lahko zmanjšamo z ustrezno tehnologijo predelave in jo uporabimo kot sekundarni material v gradbeništvu, zato je potrebno razmišljati, kako odložene gradbene odpadke predelati in ponovno uporabiti. Na ta način bomo razbremenili in varovali naš širši življenski prostor kot nacionalno vrednoto.

V diplomskem delu sem za podjetje R-gradnje d.o.o. naredila načrt, ki bo v pomoč pri postavitvi deponije za predelavo gradbenega materiala. V nalogi je opisan postopek primarne obravnave gradbenih odpadkov, tehnološki proces predelava gradbenega materiala, opisana so ključna dela, potrebna znanja in spretnosti zaposlenih na deponiji, velik del naloge pa sem posvetila tudi izbiri primerne tehnologije. Le-to sem izbrala na podlagi razgovorov z drugimi uporabniki podobnih naprav v Sloveniji in ponudb, katere sem pridobila od ponudnikov tovrstne mehanizacije.

V osrednjem delu naloge je predstavljen vpliv reciklaže gradbenega materiala na ožje okolje ter njegov nadzor in predvideni ukrepi za zmanjševanje obremenjevanja okolja. S pravilno vodenim (obvladovanim in kontroliranim) procesom predelave in ustrezno surovino je možno pričakovati gradbeni proizvod, ki ustreza zahtevam nameravane uporabe in ima prost dostop na skupni notranji trg EU.

V zadnjem delu naloge sem se dotaknila pravnih zahtev in dovoljenj, ki določajo
področje odstranjevanja gradbenih odpadkov v Sloveniji.

ROLAND MEJAČ, mentorica MARIJA SLOVNIK
UPORABA FIDIC PRAVIL [Glej povzetek]

Ime FIDIC poznajo po vsem svetu predvsem zaposleni v podjetjih, ki izvajajo gradbena dela. Splošne pogoje, ki pogosto predstavljajo osnovo za sklepanje pogodb za gradbena dela imenujemo FIDIC pogodba. FIDIC dokumenti niso zakoni, ampak predstavljajo le zapis pravil, ki so sad dolgoletnih izkušenj velikega števila mednarodno priznanih strokovnjakov inženirjev združenih v to veliko organizacijo z namenom, da izboljšajo principe in kriterije za sklepanje splošnih pogojev v gradbenih pogodbah. Uporaba FIDIC-a je tudi izziv in želja po standardizaciji in pravičnejši gradbeni pogodbi. Z uporabo splošnih pogojev v teh pogodbah se daje možnost pristopa inženiringa svetovalnih inženirjev, da izvedejo naročene projekte z vsemi udeleženimi strankami na kakovosten in pravičnejši način izvedbe dela. Uporaba se tudi priporoča zaradi lažje kontrole in obvladovanja stroškov dela in materiala, za slučaj pojava nepredvidenih dogodkov pri večjih projektih. Uporaba FIDIC-a je poslovno smotrna in upravičena za časovno daljše in zahtevne gradnje. Napredek bo zahteval ne le postavljanje, ampak tudi doseganje vedno višjih ravni pri izvedbi projektov, za kar bo potrebna dosledna uporaba FIDIC dokumentov. V takem okolju nosilce projekta dosežki drugih medsebojno spodbujajo, da si postavijo prožne cilje in težijo po čim višjih vrednostih trajnostnega delovanja, da poiščejo nove pristope, preizkusijo nove tehnologije in stare načine zamenjajo z novimi in trajnejšimi alternativami. Odprtost in prilagodljivost sta bistveni sestavini tega okolja.

MIRKO ŽAREN, mentor TADEJ MARKIČ
OBVEŠČANJE VOZNIKOV O PREVOZNOSTI CEST [Glej povzetek]

V diplomskem delu sta opisana namen in funkcija obveščanja voznikov o stanju prometa na državnih cestah. Prikazan je način dela v Prometno-informacijskem centru za državne ceste ter ključne institucije pri pridobivanju in posredovanju prometnih informacij.

Namen ustanovitve Prometno-informacijskega centra je bil, s strani Ministrstva za promet, na enem mestu organizirano obveščanje o stanju in prometu na državnih cestah. Tako je v diplomskem delu opisan začetek dela Prometno-informacijskega centra leta 2006, ko je bil ustanovljen na podlagi Zakona o javnih cestah. Tako sta Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji in Direkcija Republike Slovenije za ceste skupno združila vse razpoložljive tehnološke sisteme ter človeške vire. Navedeno je, katere državne ceste družbi DARS in DRSC upravljata in vzdržujeta ter od kje in na kakšen način pridobivata prometne informacije. Poleg družb so v nadaljevanju navedeni tudi drugi viri pri sprejemanju prometnih informacij in pomembnost dvostranske komunikacije med njimi in Prometno-informacijskim centrom.

Opisana je pot informacije od začetka dogodka do končne objave, se pravi do uporabnika. Predstavljene so tudi ovire in možne izboljšave ter videnje Prometno-informacijskega centra v prihodnosti.

MIRA ŠČAVNIČAR, mentor Marija Slovnik
ANALIZA JAVNEGA HOLDING LJUBLJANA IN KOMUNALNIH PODJETIJ [Glej povzetek]

V diplomskem delu je predstavljena organizacija, dejavnosti in poslovanje Javnega holdinga Ljubljana, d. o. o., družbe za izvajanje strokovnih in razvojnih nalog na področju gospodarskih javnih služb. Za primerjavo so predstavljeni rezultati organiziranosti, delovanja in poslovanja Komunale Trbovlje, podjetja Jeko-in in družbe Kostak. Izbrana podjetja s svojimi nalogami zagotavljajo nemoteno izvajanje gospodarskih javnih služb, pri čemer je primarni poudarek na zanesljivi in kakovostni oskrbi uporabnikov.

Na osnovi analize organiziranosti in poslovnih rezultatov je predstavljena nova možna organizacijska struktura Javnega holdinga Ljubljana, ki povezuje in poenoti delovanje procesov in informatike javnih podjetij, povezanih v Javni holding Ljubljana. S prenosom skupnih oziroma podobnih dejavnosti je delovanje Javnega holdinga Ljubljana bolj učinkovito, racionalnejše in uspešnejše.

Cilj prenove Javnega holdinga Ljubljana mora biti približanje kakovostnih in učinkovitih storitev, ki bodo kar najbolj prilagojene potrebam uporabnikov. Hkrati morajo biti storitve prilagojene možnostim javnih podjetij, povečanju učinkovitosti poslovanja in iskanju možnosti za nove finančne vire. Torej ne sme biti dobiček edini cilj javnih podjetij.

NEJC URDIH, mentor SIMON MUHA
IZVEDBENI PROGRAM ZIMSKE SLUŽBE [Glej povzetek]

V diplomski nalogi sem predstavil zimsko vzdrževanje državnih cest na območju Goriške regije, za katero pokriva podjetje CPG, d.d. Naloga izvajanja zimske službe je, da se zagotovi stalna prevoznost cest.

Da bi bila diplomska naloga čim bolj uporabna tako za naročnike kot tudi izvajalce zimske službe, sem dal poudarek na organizaciji izvajanja zimske službe. V nalogi sem tudi nakazal, kako naj naročnik zimske službe opravlja strokovni nadzot nad izvajanjem.

Izboljšanje načina ugotavljanja poledice zimskega vzdrževanja na cestah in uporaba primernih posipnih sredstev k racionalizaciji zimske službe. Z uvedbo cestno ingormativnega sistema, merilca slanosti in posipanja bi bilo v veliki meri izključeno odločanje človeškega faktorja. Na ta način bi se izključile napačne odločitve, stanje cest bi bilo varnejše, izvajanje zimske službe pa bi se pocenilo. Nujno moramo upoštevati kriterij varovanja okolja, ki mora biti prisoten pri vseh dejavnikih pri vzdrževanju cest. V diplomski nalogi želim opozoriti na neskladje med zahtevami uporabnikov cest in priporočlivimi količinami uporabljenih posipnih materialov, ki so še sprejemljivi za okolje.

julij 2009

DRAGO ILC, mentor Igor Petek
DEPONIJSKI PLINI IN POSTOPEK POSTAVITVE PLINJAKOV [Glej povzetek]

V diplomskem delu so opisani deponijski plini, kako nastajajo, kam z njimi, kako jih predelamo in kako izkoristimo. Predstavljen je proces razgradnje v deponijskem polju in s tem tvorjenje bioplina. Izpostavljen je metan, ki spada med toplogredne pline in je eden glavnih onesnaževalcev in velik problem vsake deponije.Prikazan je tudi projektni prikaz postavitve plinjakov. Predstavljena sta monitoring deponijskega plina ter monitoring vzdrževanja na CERO Špaja dolina (Grosuplje) za leto 2008.

NINA SEIFERT, mentor Simon Muha
MOTIVACIJA KOT ELEMENT VODENJA [Glej povzetek]

V diplomskem delu je ugotovljeno, kakšen pomen ima motivacija na vodenje in s tem posledično na delo. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu so najprej predelane najbolj znane teorije motivacije, ki so jih izdelali v sredini dvajsetega stoletja in so še danes osnova za vodenje. Nato je ugotovljeno, kaj pomeni motivirati zaposlene, kakšna je vloga samomotiviranja, kakšen pomen ima motivacija na vodenje in kaj je prvinsko vodenje. Obdelana je tudi zgradba možganov, ki na eni strani stavijo na vodjev intelekt, na drugi strani pa na čustva, ki so pri vodenju prisotna. V drugem, praktičnem delu je bila med 31 zaposlenih z različno izobrazbo na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani razdeljena anketa, ki je ljudi spraševala, kakšno je njihovo delo sedaj ter kakšno delo bi si želeli. Rezultati ankete so bili ovrednoteni s statističnimi metodami, ki so pokazale, kako zadovoljni so zaposleni s svojim delovnim mestom in katere so motivacijske napetosti v anketirani skupini. Iz ankete je bilo ugotovljeno, kateri so glavni motivacijski faktorji posameznikov, razvidne pa so tudi razlike teh faktorjev glede na izobrazbo, spol in starost anketiranca.

JANKO JURČEK, mentor Igor Petek
ODSTRANJEVANJE ODPADKOV S PLAZMO [Glej povzetek]

Na začetku diplomskega dela je opisano stanje na področju ravnanja z odpadki v Sloveniji. Navedene so količine ki jih letno ustvarimo, vrste odpadkov po njihovi sestavi in nastanku in pa obstoječi načini ravnanja z njimi. Glede na to, da so obstoječi načini neustrezni, oziroma se ne izvajajo tako kot bi bilo potrebno, je potrebno iskati nove. Po eni strani smo zavezani evropski zakonodaji, predvsem pa smo dolžni zagotoviti naslednjim generacijam ustrezne pogoje za življenje.

Eden od novih načinov odstranjevanja odpadkov je tudi uplinjanje s pomočjo plazme. Tehnologija sicer ni nova, saj jo že vrsto let uporabljajo v metalurški industriji, je pa nova njena uporaba na področju pretvorbe neuporabnih ali celo zdravju škodljivih odpadkov v uporabno energijo. Rezultat je skratka manj odpadkov na odlagališčih, ter s tem manj negativnih vplivov na okolje in pa izkoriščanje teh sicer neuporabnih snovi za pridobivanje prepotrebne energije.

SAŠO KLEŠNIK, mentor Jože Crnič
KOMUNALNA OPREMLJENOST STAVBNIH ZEMLJIŠČ [Glej povzetek]

V diplomskem delu sem predstavil komunalno opremljanje stavbnega zemljišča, določenega za pozidavo, kot ga določa Zakon o prostorskem načrtovanju.

V prvem delu je predstavljen Zakon o prostorskem načrtovanju ter njegovi pomembni povzetki, primerjava med njim in zamenjanim Zakonom o urejanju prostora ter opis ključnih inštitucij ter njihova vloga. V nadaljevanju sem pojasnil posamezne pojme s področja opremljanja stavbnih zemljišč, kvaliteto opremljenosti stavbnega zemljišča, katero zemljišče se sploh sme komunalno opremljati in kakšni so pogoji za opremljanje. Program opremljanja sem predstavil z vsemi potrebnimi prvinami, ki določajo komunalno opremljanje stavbnih zemljišč. Iz programa komunalnega opremljanja stavbnega zemljišča sem predstavil primer izračuna komunalnega prispevka.

V drugem delu diplomskega dela sem opisal primer programa opremljanja stavbnih zemljišč in merila za odmero komunalnega prispevka v Mestni občini Nova Gorica.

VSŠ programi na zavodu IZRAZ, Ljubljana

inženir mehatronike   komunalni inženir   računovodja  
Novo! Cilj izobraževalnega programa je pridobitev višje strokovne izobrazbe za naziv  inženir/ka mehatronike Študentje/študentke si med izobraževanjem pridobijo široko in poglobljeno strokovno-teoretično in praktično uporabno znanje iz mehatronike.  

Novo: poleg Ljubljane odslej tudi v Portorožu!
Cilj izobraževalnega programa višjega strokovnega izobraževanja je izobraziti inženirja s strokovno-teoretičnim in praktično-uporabnim znanjem za urejanje prostora s poudarkom na načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju infrastrukture.

 

Novo! Cilj izobraževalnega programa je pridobitev širokega in poglobljenega strokovno-teoretičnega in praktično uporabnega znanja iz računovodstva.

>> Več informacij   >> Več informacij   >> Več informacij
         
poslovni sekretar   komercialist    
Študentje pridobijo široko in poglobljeno strokovno-teoretično in praktično uporabno znanje iz organizacije in sodobnega pisarniškega poslovanja.   Cilj programa je izobraziti ekonomiste komercialnega poslovanja z dovolj širokim strokovno-teoretičnim in praktično uporabnim znanjem.    
>> Več informacij   >> Več informacij    
 
 






 

Zbiramo predhodne informativne prijave v programe naše višje strokovne šole.

>> več informacij

 

obiščite tudi našo posredovalnico rabljenih knjig in učbenikov

 

 Copyright © 2002-2007 Zavod IZRAZ, e-mail: info@izraz.si, Sprememba: sreda, 27. januar 2010