Diplomsko delo »Poškodbe na voziščih« je poizkus obdelave problemov, s katerimi se pri svojem delu srečujem vsak dan.

Problematika poškodb na voziščih je praviloma prisotna na vseh cestnih objektih. Prav posebej pa izstopa pri rekonstrukcijah in modernizacijah obstoječih cest. Pri teh delih izhaja načrtovanje in izvedba iz domnevnih podatkov o stanju obstoječega vozišča, ki so dejansko drugačni od dejanskega stanja. Posledice so razmeroma hitri pojavi poškodb vozišč, včasih že v garancijski dobi.

V nalogi sem obdelal vse vplive, zaradi katerih prihaja do poškodb na cestah in ukrepe za zmanjšanje teh vplivov. Poseben poudarek sem namenil pravočasnemu in pravilnemu odpravljanju poškodb na voziščnih konstrukcijah ter rednemu vzdrževanju cest.

V vsakodnevni praksi se izvajalci srečujemo z že vnaprej določenimi posegi, ki jih bomo izvajali pri rekonstrukciji ali modernizaciji ceste. Tehnične parametre določajo razpoložljiva finančna sredstva in odločitve naročnika o obsegu del. Optimalizacija doseganja zahtev stroke z razpoložljivimi sredstvi je jamstvo za kvalitetna in varna vozišča.

Zimsko vzdrževanje je ena pomembnejših funkcij pri zagotavljanju prevoznosti cest, ki jih opravljajo cestna podjetja v Sloveniji. Zaradi vse gostejšega prometa in vključevanja v evropske gospodarske in prometne tokove moramo težiti k zagotavljanju prometne varnosti, ki bo ustrezala evropskim. standardom o varnosti.

V diplomskem delu sem predstavil zakonske osnove za izvajanje zimske službe, opisano je zimsko vzdrževanje cest, njenim trajanjem in nalogami dežurnih delavcev. Predstavljena je tudi zimska oprema cest v zimskem času. Največji poudarek v diplomskem delu sem dal vremenu in vrstami posipnih materialov.

V diplomskem delu smo primerjali organiziranost komunalnih služb v Sloveniji in zunaj naših meja. Pri tem smo zasledili problem v prevelikem številu organiziranih komunalnih služb v Sloveniji, ki se ukvarjajo s komunalnimi dejavnostmi.

Predstavili smo zakonodajo, ki se dotika komunalnih javnih služb, in pomembne povzetke iz zakonov. Eden izmed najpomembnejših zakonov je vsekakor Zakon o gospodarskih javnih službah. Ne gre pa zanemariti tudi ostalih zakonov, kot so Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o urejanju okolja in še nekateri drugi.

V nalogi je opisan razvoj komunalnih javnih služb in njihove dejavnosti. Predstavljene so organizacijske oblike komunalnega gospodarstva. Opisali smo organizacijske oblike lokalnih komunalnih služb na področju preskrbe vode in ravnanja z odpadki v državah Evropske skupnosti.

V poglavju Predlogi za izboljšano delovanje komunalnih javnih služb smo podali opis sprememb, ki bi lahko pripomogle k boljšemu in učinkovitejšemu delovanju komunalnih služb v Sloveniji.

Glavni namen naloge je opredeliti pojem komunalnih javnih služb v Sloveniji in njihov razvoj ter primerjati organiziranost komunalnih služb v različnih evropskih državah.

Ena najhujših posledic nespoštovanja sočloveka je nasilje, ki pomeni negacijo temeljne človekove pravice – pravice do osnovnega človekovega dostojanstva. Nasilje namreč kvari odnose, uničuje delovno klimo, zmanjšuje motiviranost, onemogoča zadovoljstvo, znižuje delovno storilnost in hromi uspešnost. V nalogi želim poudariti da ima voditelj, najodgovornejšo in nenadomestljivo vlogo pri omogočanju dobrih medčloveških odnosov v organizaciji, ki jo vodi. Opozoriti želim na neizogibnost stresa, kot stalnega spremljevalca sodobnega načina življenja, normalnost pojavljanja konfliktov na vseh ravneh človekovega sobivanja, na posledice neželenih ravnanj in na izredno pomembno vlogo pravilnega pristopa k preprečevanju in reševanju konfliktnih situacij. Nalogo sem oblikoval na podlagi teoretičnih preučevanj ter spoznanj domačih in tujih avtorjev. Svoje navedbe sem podkrepil z izsledki raziskav pojavnosti nasilja na delovnem mestu. Uporabil sem metodo deskripcije preko analize pisnih virov in analize ter interpretacije llastnih izkušenj. V grafični obliki sem predstavil pojavne oblike in pojavnost neželenih ravnanj na delovnem mestu ter nanizal mogoče načine preprečevanja tega pojava, v smislu dvigovanja ravni zavedanja odgovornosti, ki jo ima voditelj za varovanje človekovega dostojanstva ter v smislu osveščanja voditeljev ter vsakega posameznika o nujnosti spoštovanja sočloveka.

V diplomski nalogi smo predstavili Regionalni center za ravnanje z odpadki (RCERO Celje), njegove pripadajoče objekte in tehnološke postopke, ki se odvijajo znotraj posameznih objektov. Prikazali smo sedanje stanje na področju ravnanja s komunalnimi odpadki v savinjski regiji, s poudarkom na biorazgradljivih odpadkih. Osredotočili smo se na vrste biorazgradljivih odpadkov, njihovo ločeno zbiranje, proces kompostiranja ter vpliv kompostarne na okolje. Opisali smo najpogostejše vrste kompostiranja in predstavili njihove prednosti in slabosti.
Iz finančne analize je razvidno, da poslovanje s kompostarno ni dobičkonosno, saj se končni produkt uporablja za lastno proizvodnjo oziroma nadaljnjo uporabo, kot prekrivni material za obstoječe odlagališče preostanka komunalnih odpadkov. Je pa dejavnost kompostarne ključna tako zaradi zahtev zakonodaje kot tudi zaradi ohranjevanja narave in varovanja zdravja ljudi. Prikazali smo tudi, da je zaradi kompostiranja predvidena podražitev storitev ravnanja z odpadki. Iz pridobljenih podatkov smo videli, da se prebivalstvo vedno bolj zaveda pomembnosti ločevanja odpadkov, saj se količina ločeno zbranih biorazgradljivih odpadkov veča.

Nakup nepremičnine je v življenju posameznika pomembna odločitev. Žal je tudi zapletena in tvegana. Vrednost nakupa je tolikšna, da veliko ljudem predstavlja največji nakup v življenju. Prvo pravilo pri nakupu nepremičnine, je da si zanj vzamemo dovolj časa in ne hitimo, saj se zgodi, da se posamezniki odločijo za napačen nakup. Iskanje idealne nepremičnine je naporno, a hkrati tudi zanimivo opravilo. Nakup slednje lahko izvršimo sami brez pomoči strokovnjakov oziroma s pomočjo specializiranih institucij, kot so nepremičninske agencije, notarji, odvetniki. Vendar je bolje, da se izognemo morebitnim nevšečnostim oziroma neprijetnim presenečenjem, zato je priporočljivo, da poiščemo strokovno pomoč, največkrat nepremičninskega agenta, ki je strokovno podkovan in zato vreden zaupanja. Pred samim nakupom se je pametno posvetovati tudi s projektantom. V nalogi bom opisal postopek nakupa zemljišča ter pridobitev gradbenega dovoljenja. Ta je zapleten in zahteva poznavanje postopkov pri prenosu lastninske pravice in pridobitvi potrebne dokumentacije za gradnjo, brez katere gradnja enostanovanjske hiše ni mogoča.

Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je v štirih letih od nastanka postal pomemben del sistema državnih zbirk podatkov. V diplomskem delu so predstavljene zakonske podlage za vzpostavitev zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, podanih je nekaj splošnih podatkov o zbirki, njeni uporabnosti in uporabnikih, vpisu podatkov v zbirko, sami strukturi podatkov ter pregledovanju in pridobivanju podatkov iz zbirke. V nadaljevanju naloge so postopki vpisa podatkov v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture predstavljeni s praktičnim primerom.

V diplomski nalogi smo predstavili načine pridobivanja goriv iz odpadkov. Opisali smo vrste goriv, ki jih je moč pridobiti iz odpadkov. Napravili smo širši pregled evropske in slovenske zakonodaje s tega področja. Opisani so posamezni postopki in tehnologije, ki so povezani z energetsko izrabo odpadkov, s poudarkom na mehansko-biološki obdelavi in termični obdelavi. Skušali smo analizirati kateri postopek je optimalnejši, ko gre za sežig. Primerjali smo mehansko biološko obdelavo in termično obdelavo na podlagi splošnih prednosti in slabosti. Ključna problematika je izbor pravega postopka za predelavo odpadkov v gorivo z upoštevanjem zakonodaje in smernic Evropske Unije. V prikazu stanja smo zajeli konvencionalne tehnologije in raziskali potenciale na področju Slovenije. Tukaj nas je zanimalo kakšno je stanje v ostalih članicah Evropske Unije v primerjavi s Slovenijo. Opisan je tudi primer prakse pridobivanja trdnega goriva iz nenevarnih odpadkov in okoljski vplivi tega. Na podlagi literature, analiz in lastnih spoznanj smo predstavili tudi rešitev.

V diplomskem delu je predstavljeno, kaj vse je potrebno za nemoteno odvajanje odpadnih voda iz gospodinjstev, javnih ustanov, obrti in industrije ter padavinske vode. Ta voda je obremenjena s snovmi, ki jih v naravi ni imela, in jo imenujemo komunalna odpadna voda. Onesnažena je bolj ali manj z različnimi trdnimi odpadki, neraztopljenimi snovmi, z mikroorganizmi, maščobami in z raztopljenimi organskimi in anorganskimi snovmi.

V prvem delu diplomskega dela je predstavljeno javno kanalizacijsko omrežje in njegov zgodovinski razvoj.

V drugem delu naloge pa je podrobneje predstavljen kanalizacijski priključek in njegovi sestavni deli, pogoji in načini priključitve.

V diplomskem delu so predstavljeni kriteriji za pasivno gradnjo in pasivno obnovo obstoječih objektov. Cilj pri pasivni gradnji in pasivni obnovi je doseči pasivni standard. Da dosežemo pasivni standard je potrebno natančno načrtovanje in kontroliranje vseh komponent pri gradnji ali obnovi objektov. Načrtovanje pasivnih objektov poteka s projektantskim programom za izračun predpisanega standarda pasivne hiše, s katerim se že med načrtovanjem preverja učinkovitost morebitnih izboljšav. Poleg upoštevanja vseh kriterijev in komponent je pomembna uporabljena tehnika v pasivnih objektih. Načrtovanje in izvedba pasivnih objektov je iz teoretičnih osnov prikazana na gradnji pasivnih objektov in obnovi obstoječih objektov v pasivnem načinu. Pasivna gradnja je z nekaterimi ključnimi detajli opisana na konkretnem primeru v Sloveniji. Za pasivno obnovo so podani podatki o načinu prenove in doseženi rezultati. Rezultati pasivne obnove se kažejo v manjši porabi energije za ogrevanje, povečanem bivalnem ugodju in energetski učinkovitosti, ki se kaže na rabi obnovljivih virov energije. Vse te pozitivne lastnosti pasivnih objektov se kažejo v povečanem zanimanju za pasivno gradnjo ali obnovo.

Zaradi segrevanja ozračja in zmanjševanja ozonske zaščite, se danes veliko pozornosti posveča zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Eden izmed njih je tudi ogljikov dioksid, ki nastane kot posledica zgorevanja fosilnih goriv. Alternativa fosilnim gorivom so tudi toplotne črpalke, ki so podrobneje predstavljene v diplomskem delu. Opisane so tri različne vrste toplotnih črpalk, in sicer voda/voda, zemlja/voda ter zrak/voda. Predstavljeno je, kako delujejo, njihov namen delovanja, kako so sestavljene, kako učinkovite so in na kakšen način varčujejo z energijo oziroma kako skrbijo za čistejše okolje. Za toplotno črpalko Termotehnika zrak/voda je narejena ekonomska analiza, s katero je preverjena trditev proizvajalcev o časovni povrnitvi investicije nakupa toplotne črpalke. Analiza je narejena za dejansko delujočo toplotno črpalko, in sicer glede na začetni strošek investicije ter na porabo električne energije in kurilnega olja pred in po montaži toplotne črpalke. Analizirano je bilo tudi, kolikšna je povračilna doba investicije v toplotno črpalko danes glede na trenutne cene energentov.

V diplomskem delu je predstavljen način in problematika ravnanja z odpadki v podjetju Talum, d. d. Kidričevo. Odpadki ne nastajajo kar sami od sebe, ampak so skoraj na vseh področjih človeške ustvarjalnosti posledica naše izbire ter uporabe različnih proizvodov in storitev pri vsakdanjem delu in življenju. Najprimernejši način ravnanja z odpadki, ki nastajajo na dvorišču podjetja Talum, d. d. Kidričevo, je sprotno sortiranje odpadkov in zavest vsakega posameznika o potrebi po pravilnem odlaganju – sortiranju teh odpadkov. Vsako gospodarjenje z odpadki se tako sooča s problemi nadaljnje predelave ter reciklaže primernih odpadkov. S sodobno tehnologijo obdelave in odlaganja lahko zmanjšamo količino ostankov odpadkov za 70 odstotkov. V delu je prikazano tudi, kako je mogoče izbrati najprimernejši model pri problematiki odpadnih livarskih jeder v podjetju Talum Kidričevo. Predstavljena je potrditev teze, da odlaganje ni samo najslabši možni način ravnanja z določenim odpadkom, ampak tudi ekonomsko najmanj ugoden.

Zaradi pomanjkanja in škodljivosti fosilnih goriv se je pojavila potreba po alternativnih virih energije. Sončna energija je ena izmed možnosti, ki nam jo ponujajo obnovljivi viri. Z njo lahko ogrevamo vodo ali direktno pridobivamo elektriko z uporabo sončnih celic. V diplomskem delu je predstavljeno delovanje sonca kot glavnega vira energije, opisana je njegova sestava in kateri delci so najbolj pomembni za izkoriščanje energije. Podani so različni načini, kako lahko sončno energijo zajemamo in jo pretvarjamo v različne druge oblike energije, ki so za nas bolj uporabne. Bistvo sončne energije je zajemanje sončnega sevanja in njegova pretvorba v uporabno energijo, kot je na primer elektrika. V diplomskem delu je opisana sončna celica, njena zgodovina in razvoj od odkritja fotonapetostnega pojava do danes, podani so materiali, iz katerih je celica narejena, in opisani postopki izdelave samih celic. Podrobneje je predstavljeno delovanje fotonapetostnih sistemov od sestavnih delov, ki so potrebni za izdelavo sistema, pa do vplivov na postavitev takega sistema. Za konec pa je predstavljeno še sevanje in obsevanje.

Diplomsko delo obravnava probleme v organizaciji avtoparka v Poveljstvu za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje Slovenske vojske. Imamo predolg postopek zahtevka za uporabo službenega vozila, nepregledana vozila pred uporabo in po njej, pomanjkanje pridobivanja informacij in pomoči uporabnikom pri okvari vozil na poti.
Naš cilj je uvesti elektronski zahtevek, vključiti oddelek za vzdrževanje in povečati moštvo transportnega oddelka. Z reorganizacijo je treba zagotoviti, da bi večino vozil pregledali pred odhodom in prihodom v avtopark. Predstaviti želim telekomunikacijsko podporo kot najboljšo celovito rešitev, ki bi nam zagotavljala komunikacijo, povečala varnost, omogočala izvajanje nadzora nad vozniki in vozili, zmanjševala stroške vzdrževanja in povečevala operativno uporabo vozil.
V drugem poglavju sem predstavil obstoječe stanje avtoparka, v tretjem in četrtem pa opredelil zahtevane naloge vodje avtoparka in vzdrževanje vozil, kar pa se ne izvaja v celoti.
V petem poglavju sem se lotil prenove organizacije. Ker se Slovenska vojska modernizira s primerljivimi sistemi NATA, sklepam, da bi lahko pridobili največ z uvedbo telekomunikacijske podpore, ki sem ji tudi namenil večji del diplomskega dela.

Komunalna infrastruktura pomeni komunalno opremljenost, urejenost naselij in je del gospodarske infrastrukture. Viri financiranja komunalne infrastrukture so različni, med njimi državni proračun, občinski proračun, javno-zasebno partnerstvo ter drugi. Pomemben vir financiranja so sredstva Evropske unije. Za področje okolja in prometa Republika Slovenija lahko črpa sredstva Kohezijskega sklada. Sredstva se dodeljujejo za vnaprej opredeljene projekte, izbere jih država članica, njihov izbor pa prikaže in obrazloži v strateškem dokumentu. Analiza uspešnosti črpanja evropskih sredstev temelji na letnih poročilih Republike Slovenije o izvajanju Enotnega programskega dokumenta Republike Slovenije 2004–2006. Projekt Sore, ki se nanaša na področje oskrbe s pitno vodo in odvajanje odpadne vode v porečju Sore, je dober primer uspešnega povezovanja Občin Škofja Loka, Gorenja vas–Poljane, Železniki in Žiri za doseganje skupnega cilja.

Pristanišča so stičišča pomorskih in kopenskih prometnih povezav, industrijska in logistična središča z velikimi spodbujevalnimi učinki na vrsto gospodarskih dejavnosti. Intenzivnost ladijskega in kopenskega prometa ter ravnanje z različnimi blagovnimi skupinami postavljata pred upravljavce in izvajalce pristaniških storitev velike izzive vzdrževanja ravnovesja med gospodarskimi učinki in zagotavljanjem trajnostnega razvoja. S plovbo in pristanki ladij je povezanih več okoljskih tveganj. Med njimi je tveganje neustreznega odlaganja odpadkov, ki nastajajo na ladjah. Mednarodne konvencije in slovenska zakonodaja urejajo postopke načrtnega ravnanja z ladijskimi odpadki. Tudi v tovornem pristanišču Koper so pripravili načrt ravnanja z ladijskimi odpadki in zagotovili ustrezne zmogljivosti za njihov prevzem, skladiščenje in obdelavo. Prostorska širitev pristanišča in pričakovana krepitev tržnega položaja zahtevata tudi premislek o ustreznosti postopkov in čim bolj optimalni lokaciji objektov za ravnanje z ladijskimi odpadki.

V svojem diplomskem delu bom na kratko predstavil podnebne spremembe in naravne nesreče, ki se največkrat pojavljajo v Sloveniji. Poseben poudarek bo na opredelitvi poplav, skušal bom prikazati vpliv podnebnih sprememb na pojav poplav, kot najpogostejšo naravno nesrečo. Določanje poplavne nevarnosti in varovanje pred poplavami ter predstavil načrt zaščite in reševanja ob poplavah. Predstavil bom Evropski poplavni opozorilni sistem (EFAS - EUROPEAN FLOOD ALERT SYSTEM), s katerim bo možno simulirati verjetnost poplav večjih Evropskih rek za tri do deset dni v naprej in s tem preprečiti naj hujše.

Poplave so naraven pojav, ki jih je težko predvideti in jih je ne glede na strokovne rešitve težko ustaviti. Lahko jih poskušamo zmanjšati in s tem preprečiti najhujše posledice, ki so večinoma le posledice neodgovornih in ne strokovnih posegov človeka v okolje. Nujna dela, vezana na zmanjševanje nevarnosti pred poplavami morajo biti opravljena le s pravilnim in sonaravnim posegom v vodno okolje. Trenutno edino učinkovito sredstvo v boju proti posledicam poplav in s tem zmanjšanje gospodarske škode in reševanja človeških življenj je le pravočasna in zanesljiva napoved močnejših padavin. Tako se lahko predhodno pripravimo na prihajajočo vodno ujmo.

Pojem »prizorišče« pomeni, da se tam nekaj dogaja, bolj kot je to dogajanje zanimivo, bolj bo prostor živel, več kot bo nudil, večje možnosti razvoja bo imel in bolj bo zaslužil svojemu namenu posledično bodo tudi prebivalci bolj zadovoljni. S tem je mišljen prostor, ki ga ljudje uporabljajo predvsem v prostem času, kot na primer park, trg, kulturno prizorišče in podobno. Prebivalcem nekega lokalnega okoliša je potrebno čez vse leto ponuditi neko dogajanje. To dogajanje naj čimbolj odraža lokalno kulturo in smernice za nadaljnji razvoj kraja in smernice za trajnostni razvoj za sam kraj, ki se lahko kasneje odraža tudi navzven. Vsak kraj nujno potrebuje svoj prostor za kulturno in izobraževalno dogajanje, ki bi lokalnim kulturnim skupinam omogočal preprosto predstavljanje svoje življenjske kulture. Večnamenska ploščad je lahko prostor edinstvenega značaja, na katerega so krajani lahko ponosni, saj lahko razvijajo svoje aktivnosti, s tem pa vzpodbujajo oblikovanje krajevne identitete.

V Sloveniji letno odložimo približno 1,5 do 2 mio ton gradbenih odpadkov, kar predstavlja velik negativni vpliv na okolje. »Pričakovati je, da bo količina gradbenih odpadkov v prihodnje še naraščala« (Kralj, Grilc 2003). To količino odpadkov lahko zmanjšamo z ustrezno tehnologijo predelave in jo uporabimo kot sekundarni material v gradbeništvu, zato je potrebno razmišljati, kako odložene gradbene odpadke predelati in ponovno uporabiti. Na ta način bomo razbremenili in varovali naš širši življenski prostor kot nacionalno vrednoto.

V diplomskem delu sem za podjetje R-gradnje d.o.o. naredila načrt, ki bo v pomoč pri postavitvi deponije za predelavo gradbenega materiala. V nalogi je opisan postopek primarne obravnave gradbenih odpadkov, tehnološki proces predelava gradbenega materiala, opisana so ključna dela, potrebna znanja in spretnosti zaposlenih na deponiji, velik del naloge pa sem posvetila tudi izbiri primerne tehnologije. Le-to sem izbrala na podlagi razgovorov z drugimi uporabniki podobnih naprav v Sloveniji in ponudb, katere sem pridobila od ponudnikov tovrstne mehanizacije.

V osrednjem delu naloge je predstavljen vpliv reciklaže gradbenega materiala na ožje okolje ter njegov nadzor in predvideni ukrepi za zmanjševanje obremenjevanja okolja. S pravilno vodenim (obvladovanim in kontroliranim) procesom predelave in ustrezno surovino je možno pričakovati gradbeni proizvod, ki ustreza zahtevam nameravane uporabe in ima prost dostop na skupni notranji trg EU.

V zadnjem delu naloge sem se dotaknila pravnih zahtev in dovoljenj, ki določajo
področje odstranjevanja gradbenih odpadkov v Sloveniji.

Ime FIDIC poznajo po vsem svetu predvsem zaposleni v podjetjih, ki izvajajo gradbena dela. Splošne pogoje, ki pogosto predstavljajo osnovo za sklepanje pogodb za gradbena dela imenujemo FIDIC pogodba. FIDIC dokumenti niso zakoni, ampak predstavljajo le zapis pravil, ki so sad dolgoletnih izkušenj velikega števila mednarodno priznanih strokovnjakov inženirjev združenih v to veliko organizacijo z namenom, da izboljšajo principe in kriterije za sklepanje splošnih pogojev v gradbenih pogodbah. Uporaba FIDIC-a je tudi izziv in želja po standardizaciji in pravičnejši gradbeni pogodbi. Z uporabo splošnih pogojev v teh pogodbah se daje možnost pristopa inženiringa svetovalnih inženirjev, da izvedejo naročene projekte z vsemi udeleženimi strankami na kakovosten in pravičnejši način izvedbe dela. Uporaba se tudi priporoča zaradi lažje kontrole in obvladovanja stroškov dela in materiala, za slučaj pojava nepredvidenih dogodkov pri večjih projektih. Uporaba FIDIC-a je poslovno smotrna in upravičena za časovno daljše in zahtevne gradnje. Napredek bo zahteval ne le postavljanje, ampak tudi doseganje vedno višjih ravni pri izvedbi projektov, za kar bo potrebna dosledna uporaba FIDIC dokumentov. V takem okolju nosilce projekta dosežki drugih medsebojno spodbujajo, da si postavijo prožne cilje in težijo po čim višjih vrednostih trajnostnega delovanja, da poiščejo nove pristope, preizkusijo nove tehnologije in stare načine zamenjajo z novimi in trajnejšimi alternativami. Odprtost in prilagodljivost sta bistveni sestavini tega okolja.

V diplomskem delu sta opisana namen in funkcija obveščanja voznikov o stanju prometa na državnih cestah. Prikazan je način dela v Prometno-informacijskem centru za državne ceste ter ključne institucije pri pridobivanju in posredovanju prometnih informacij.

Namen ustanovitve Prometno-informacijskega centra je bil, s strani Ministrstva za promet, na enem mestu organizirano obveščanje o stanju in prometu na državnih cestah. Tako je v diplomskem delu opisan začetek dela Prometno-informacijskega centra leta 2006, ko je bil ustanovljen na podlagi Zakona o javnih cestah. Tako sta Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji in Direkcija Republike Slovenije za ceste skupno združila vse razpoložljive tehnološke sisteme ter človeške vire. Navedeno je, katere državne ceste družbi DARS in DRSC upravljata in vzdržujeta ter od kje in na kakšen način pridobivata prometne informacije. Poleg družb so v nadaljevanju navedeni tudi drugi viri pri sprejemanju prometnih informacij in pomembnost dvostranske komunikacije med njimi in Prometno-informacijskim centrom.

Opisana je pot informacije od začetka dogodka do končne objave, se pravi do uporabnika. Predstavljene so tudi ovire in možne izboljšave ter videnje Prometno-informacijskega centra v prihodnosti.

V diplomskem delu je predstavljena organizacija, dejavnosti in poslovanje Javnega holdinga Ljubljana, d. o. o., družbe za izvajanje strokovnih in razvojnih nalog na področju gospodarskih javnih služb. Za primerjavo so predstavljeni rezultati organiziranosti, delovanja in poslovanja Komunale Trbovlje, podjetja Jeko-in in družbe Kostak. Izbrana podjetja s svojimi nalogami zagotavljajo nemoteno izvajanje gospodarskih javnih služb, pri čemer je primarni poudarek na zanesljivi in kakovostni oskrbi uporabnikov.

Na osnovi analize organiziranosti in poslovnih rezultatov je predstavljena nova možna organizacijska struktura Javnega holdinga Ljubljana, ki povezuje in poenoti delovanje procesov in informatike javnih podjetij, povezanih v Javni holding Ljubljana. S prenosom skupnih oziroma podobnih dejavnosti je delovanje Javnega holdinga Ljubljana bolj učinkovito, racionalnejše in uspešnejše.

Cilj prenove Javnega holdinga Ljubljana mora biti približanje kakovostnih in učinkovitih storitev, ki bodo kar najbolj prilagojene potrebam uporabnikov. Hkrati morajo biti storitve prilagojene možnostim javnih podjetij, povečanju učinkovitosti poslovanja in iskanju možnosti za nove finančne vire. Torej ne sme biti dobiček edini cilj javnih podjetij.

V diplomski nalogi sem predstavil zimsko vzdrževanje državnih cest na območju Goriške regije, za katero pokriva podjetje CPG, d.d. Naloga izvajanja zimske službe je, da se zagotovi stalna prevoznost cest.

Da bi bila diplomska naloga čim bolj uporabna tako za naročnike kot tudi izvajalce zimske službe, sem dal poudarek na organizaciji izvajanja zimske službe. V nalogi sem tudi nakazal, kako naj naročnik zimske službe opravlja strokovni nadzot nad izvajanjem.

Izboljšanje načina ugotavljanja poledice zimskega vzdrževanja na cestah in uporaba primernih posipnih sredstev k racionalizaciji zimske službe. Z uvedbo cestno ingormativnega sistema, merilca slanosti in posipanja bi bilo v veliki meri izključeno odločanje človeškega faktorja. Na ta način bi se izključile napačne odločitve, stanje cest bi bilo varnejše, izvajanje zimske službe pa bi se pocenilo. Nujno moramo upoštevati kriterij varovanja okolja, ki mora biti prisoten pri vseh dejavnikih pri vzdrževanju cest. V diplomski nalogi želim opozoriti na neskladje med zahtevami uporabnikov cest in priporočlivimi količinami uporabljenih posipnih materialov, ki so še sprejemljivi za okolje.

V diplomskem delu z naslovom Vzroki in posledice zemeljskih plazov so opisane značilnosti tega geografskega pojava in dejavniki, ki povzročajo zemeljske plazove, oziroma so vzroki le-teh, kot tudi, kakšne so posledice na gospodarstvo, ljudi in okolje. Prav tako so opisani ostali zelo podobni dejavniki, kot so skalni podori, drobirski tok, usad in polzenje saj v osnovi delujejo zelo podobno in se razlikujejo v karakteristikah, ki so bolj opisno-strokovnega značaja. Čeprav je tema diplomske naloge zemeljski plaz, se mi je zdelo pomembno, da vsaj deloma predstavim tudi snežni plaz, saj so posledice le-tega zelo podobne, in vplivajo na vse sfere človekovega okolja in bivanja.
Pri izdelavi naloge sem si predvsem pomagal s pisno literaturo, saj je to področje, navkljub vse boljšemu zavedanju ljudi, še vedno premalo in slabo pokrito. To je popolnoma razumljivo, saj so plazovi zelo težko predhodno napovedani (predvidljivi), in s tem onemogočajo sprotno preučevanje.
Ključni element, ki se vedno znova pojavlja pri vsaki obdelavi problema, je voda, saj je le- ta zelo pogosto povod, vedno pa vzrok za sprožitev zemeljskega plazu.

V diplomskem delu bom predstavila kako se pravilno ločuje odpadke in kako bi morali ljudje ravnati z njimi, kako jih lahko odlagamo in kakšni odpadki so nevarni odpadki.

V nalogi je opisano kako se pravilno ločuje odpadke, kako se tuje države bojujejo z odpadki in kako se z odpadki ravna. Opisana je tudi urejenost glede ločenega zbiranja odpadkov v občini Logatec. Kot povzetek vsega pa je vključena anketa s katero sem poskušala ugotoviti, ali ljudje znajo ločevati odpadke in kako z njimi ravnajo.

Pravilno ravnanje z odpadki je bistvenega pomena, ker nepravilno ločeni odpadki otežujejo delo komunalnim delavcem in jim onemogočajo pravilno nadaljnjo predelavo odpadkov.

Fosilna goriva so neobnovljivi vir. Postopoma bo svetu zmanjkalo fosilnih goriv ali pa bo postalo pridobivanje tistih, ki ostajajo, predrago. Fosilna goriva povzročajo onesnaženje zraka, vode in prsti ter proizvajajo toplogredne pline, ki povzročajo globalno segrevanje. Obnovljivi viri energije, kot so vetrna, sončna in vodna energija, ponujajo čistejšo alternativo fosilnim gorivom; povzročajo malo ali nič onesnaženja, ne proizvajajo toplogrednih plinov in nikoli jih ne bo zmanjkalo. Uporaba nekaterih naravnih virov, kot so tekoča voda, veter in sonce za pridobivanje energije, ne predstavlja tveganja dokončne izrabe. Biomasa pa je neobnovljivi vir, samo če stopnja njene porabe ne presega stopnje njene regeneracije. Skozi čas so razvili veliko opreme in tehnologij za pridobivanje energije iz teh naravnih virov. Posledica tega je, da je uporabna energija lahko proizvedena v obliki elektrike ali toplotne energije ter goriv za prevoz.

Anaerobna obdelava organskih odpadkov je mikrobiološki proces razkroja organskih snovi brez prisotnosti kisika. V anaerobni proces je vključenih veliko mikroorganizmov, ima pa dva glavna končna proizvoda: bioplin in pregnit ostanek substrata. Bioplin je zmes plinov in postaja v zadnjem času pomemben na področju izkoriščanja alternativne energije. Pregnit ostanek substrata je bogat z mikro in makro hranili ter tako uporaben kot rastlinsko gnojilo. Anaerobna razgradnja (predelava, presnova) je proces, skupen mnogim naravnim okoljem. Uporabljamo ga v hermetično zaprtih bioreaktorjih, katerih poznamo več vrst. Dve osnovni vrsti bioreaktorjev za anaerobno predelavo organskih odpadkov sta šaržni in kontinuirani, katera ločimo glede na dovajanje in odvajanje substrata. Poznamo tudi bireaktorje s popolnim mešanjem, pretočne biorektorje, itd. Bioplin, ki nastane v vseh vrstah bioreaktorjev z anaerobno predelavo organskih odpadkov je sorazmerno poceni in nevtralen vir obnovljive energije ter ponuja možnost obdelave in recikliranja številnih kmetijskih ostankov ter drugih količinsko problematičnih organskih odpadkov na okolju prijazen način.

Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino se kot javna zdravstvena ustanova vsakodnevno srečuje z nevarnimi odpadki, predvsem s kemikalijami, odpadnimi zdravili in infektivnimi odpadki, zato morajo oblikovati Načrt gospodarjenja z odpadki iz zdravstva, ki je napisan na osnovi 10. člena Pravilnika o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti in pri z njo povezanih raziskavah (Uradni list Republike Slovenije, št. 47/04). Poleg določil iz omenjenega pravilnika morajo biti v načrtu upoštevani še vsi ostali veljavni predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki ter operativni programi varstva okolja o ravnanju z odpadki. Ker se na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino pri ravnanju z odpadki srečujejo s posebnimi vrstami odpadkov, je v Načrtu gospodarjenja natančno določeno, kako se ti odpadki ločujejo, hranijo, prevažajo in na koncu tudi dezinficirajo. V diplomskem delu bo v nadaljevanju podrobneje predstavljeno ravnanje z le-temi, njihovo začasno skladiščenje ter vsi drugi ukrepi, ki zagotavljajo varnost pri ravnanju z odpadki.

Naravne nesreče so prisotne že od samega začetka obstoja človeštva. Le-te so vedno zahtevale visok davek v obliki človeških življenj in materialnih posledic. Tega so se zavedali že naši predniki, ki so se začeli že zelo zgodaj organizirano bojevati z njimi. V ta namen so se izoblikovale različne skupine za nudenje pomoči in reševalne ekipe, kamor sodijo tudi reševalni psi. Razvili so se več-stopenjski programi šolanja psov in njihovih vodnikov, med drugim za iskanje pogrešanih v ruševinah po potresu in pod snežnimi plazovi. Skozi zgodovino smo razvili načine kakovostnejše in primernejše gradnje ter visoko tehnologijo, da bi omilili posledice naravnih nesreč. Kljub visoko razviti tehnologiji se je izkazalo, da so reševalni psi še vedno najučinkovitejši. Med reševalnim psi so najpogostejše srednje velike pasme, boljši voh imajo samice, boljše slišijo psi s pokončnimi ušesi, biti morajo psihično stabilni, z željo po iskanju, sposobni premagovati različne vrste ovir, poslušni in vodljivi na daljavo. S pravilnim šolanjem, dobrim poznavanjem psa in 'branjem' njegove telesne govorice ter s pomočjo njegovega najrazvitejšega čutila, voha, mnogi ljudje dolgujejo svoje življenje prav reševalnim psom in njihovim vodnikom.

Pojem koncesija lahko uporabimo takrat, ko država ali občina v javnem interesu podeli posamezniku ali pravni osebi neko posebno ali izključno pravico, to razmerje pa uredita s koncesijsko pogodbo. S koncesijo se vzpostavi pogodbena obveznost koncesionarja v razmerju do koncedenta. Koncedent je oseba, ki je dajalec pooblastila. Koncesionar pa je oseba, ki ji je pooblastilo dano. Predmet koncesije je lahko izvajanje trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, kakor je opredeljeno v predpisih, ki urejajo divjad in lovstvo, v posameznem lovišču, določenim s predpisom, ki določa lovišča in njihove meje. Koncesija se mora izvajati predvsem v skladu s koncesijsko pogodbo, programi, načrti upravljanja z divjadjo, predpisi s področja lovstva, ohranjanja narave, varstva okolja in zaščite živali. S podelitvijo koncesij se tudi vzpostavi večji nadzor države nad delom lovskih družin, katerih dejavnost je povezana z divjadjo, lovstvom in varstvom narave.

V diplomskem delu vam bom predstavil delovanje kanalizacijkega sistema, javljanje alarmov s pomočjo tehnične diagnostike javljanja napak ter nadzor nad delovanjem celotne kanalizacijske mreže.

V nalogi so opisane gradbene zahteve za vgraditev cevovoda, postopki delovanja črpališča, javljanje napak oziroma alarmov v črpališču ter prenos podatkov o delovanju v vzdrževalno bazo s pomočjo MOSCAD sistema.

Črpališča so zelo pomembni in sestavni del vsakega kanalizacijkega sistema, zato moramo zagotoviti zanesljiv sistem obveščanja o napakah na črpališčih. S pravočasnim ukrepanjem močno zmanjšamo obratovalne stroške kanalizacijkega sistema in omogočimo nemoteno odvajanje odpadne vode v čistilno napravo. Ker pa je življenska doba kanalizacijskega sistema vsaj 50 let moramo celotni sistem vgraditi kvalitetno ter uporabiti najboljše materijale s tem se izognemo dodatnim stroškom pri vzdrževanju ali popravilu.