VSŠ :: INŽENIR VARSTVA OKOLJA IN KOMUNALE :: diplomanti
Diplomanti študijskega leta 2010/2011
Sledi seznam diplomantov in povzetki diplom
VSŠ programa Varstvo okolja in komunala na zavodu IZRAZ, Ljubljana. Diplomanti so
zbrani po terminih zagovora diplomskega dela:
Diplomsko delo »Poškodbe na voziščih« je poizkus obdelave
problemov, s katerimi se pri svojem delu srečujem vsak dan.
Problematika poškodb na voziščih je praviloma prisotna na vseh
cestnih objektih. Prav posebej pa izstopa pri rekonstrukcijah in
modernizacijah obstoječih cest. Pri teh delih izhaja načrtovanje in
izvedba iz domnevnih podatkov o stanju obstoječega vozišča, ki so
dejansko drugačni od dejanskega stanja. Posledice so razmeroma hitri
pojavi poškodb vozišč, včasih že v garancijski dobi.
V nalogi sem obdelal vse vplive, zaradi katerih prihaja do poškodb
na cestah in ukrepe za zmanjšanje teh vplivov. Poseben poudarek sem
namenil pravočasnemu in pravilnemu odpravljanju poškodb na voziščnih
konstrukcijah ter rednemu vzdrževanju cest.
V vsakodnevni praksi se izvajalci srečujemo z že vnaprej določenimi
posegi, ki jih bomo izvajali pri rekonstrukciji ali modernizaciji
ceste. Tehnične parametre določajo razpoložljiva finančna sredstva
in odločitve naročnika o obsegu del. Optimalizacija doseganja zahtev
stroke z razpoložljivimi sredstvi je jamstvo za kvalitetna in varna
vozišča.
IZTOK ŽVAN, mentor mag. Tadej Markič
VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE CEST V ZIMSKEM ČASU
[Glej povzetek]
Zimsko vzdrževanje je ena pomembnejših funkcij pri zagotavljanju
prevoznosti cest, ki jih opravljajo cestna podjetja v Sloveniji.
Zaradi vse gostejšega prometa in vključevanja v evropske gospodarske
in prometne tokove moramo težiti k zagotavljanju prometne varnosti,
ki bo ustrezala evropskim. standardom o varnosti.
V diplomskem delu sem predstavil zakonske osnove za izvajanje zimske
službe, opisano je zimsko vzdrževanje cest, njenim trajanjem in
nalogami dežurnih delavcev. Predstavljena je tudi zimska oprema cest
v zimskem času. Največji poudarek v diplomskem delu sem dal vremenu
in vrstami posipnih materialov.
JURE STARIČ, mentor dr. SIMON MUHA
ORGANIZIRANJE KOMUNALNIH JAVNIH SLUŽB
[Glej povzetek]
V diplomskem delu smo primerjali organiziranost komunalnih služb
v Sloveniji in zunaj naših meja. Pri tem smo zasledili problem v
prevelikem številu organiziranih komunalnih služb v Sloveniji, ki se
ukvarjajo s komunalnimi dejavnostmi.
Predstavili smo zakonodajo, ki se dotika komunalnih javnih služb, in
pomembne povzetke iz zakonov. Eden izmed najpomembnejših zakonov je
vsekakor Zakon o gospodarskih javnih službah. Ne gre pa zanemariti
tudi ostalih zakonov, kot so Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o
urejanju okolja in še nekateri drugi.
V nalogi je opisan razvoj komunalnih javnih služb in njihove
dejavnosti. Predstavljene so organizacijske oblike komunalnega
gospodarstva. Opisali smo organizacijske oblike lokalnih komunalnih
služb na področju preskrbe vode in ravnanja z odpadki v državah
Evropske skupnosti.
V poglavju Predlogi za izboljšano delovanje komunalnih javnih služb
smo podali opis sprememb, ki bi lahko pripomogle k boljšemu in
učinkovitejšemu delovanju komunalnih služb v Sloveniji.
Glavni namen naloge je opredeliti pojem komunalnih javnih služb v
Sloveniji in njihov razvoj ter primerjati organiziranost komunalnih
služb v različnih evropskih državah.
ROBERT ŠAJN, mentor dr. Simon Muha
ČLOVEKOVO DOSTOJANSTVO SKOZI ODGOVORNOST VODITELJA
[Glej povzetek]
Ena najhujših posledic nespoštovanja sočloveka je nasilje, ki
pomeni negacijo temeljne človekove pravice – pravice do osnovnega
človekovega dostojanstva. Nasilje namreč kvari odnose, uničuje
delovno klimo, zmanjšuje motiviranost, onemogoča zadovoljstvo,
znižuje delovno storilnost in hromi uspešnost. V nalogi želim
poudariti da ima voditelj, najodgovornejšo in nenadomestljivo vlogo
pri omogočanju dobrih medčloveških odnosov v organizaciji, ki jo
vodi. Opozoriti želim na neizogibnost stresa, kot stalnega
spremljevalca sodobnega načina življenja, normalnost pojavljanja
konfliktov na vseh ravneh človekovega sobivanja, na posledice
neželenih ravnanj in na izredno pomembno vlogo pravilnega pristopa k
preprečevanju in reševanju konfliktnih situacij. Nalogo sem
oblikoval na podlagi teoretičnih preučevanj ter spoznanj domačih in
tujih avtorjev. Svoje navedbe sem podkrepil z izsledki raziskav
pojavnosti nasilja na delovnem mestu. Uporabil sem metodo
deskripcije preko analize pisnih virov in analize ter interpretacije
llastnih izkušenj. V grafični obliki sem predstavil pojavne oblike
in pojavnost neželenih ravnanj na delovnem mestu ter nanizal mogoče
načine preprečevanja tega pojava, v smislu dvigovanja ravni
zavedanja odgovornosti, ki jo ima voditelj za varovanje človekovega
dostojanstva ter v smislu osveščanja voditeljev ter vsakega
posameznika o nujnosti spoštovanja sočloveka.
EDVARD JAZBINŠEK, mentor dr. SIMON MUHA
RCERO CELJE IN KOMPOSTARNA
[Glej povzetek]
V diplomski nalogi smo predstavili Regionalni center za ravnanje
z odpadki (RCERO Celje), njegove pripadajoče objekte in tehnološke
postopke, ki se odvijajo znotraj posameznih objektov. Prikazali smo
sedanje stanje na področju ravnanja s komunalnimi odpadki v
savinjski regiji, s poudarkom na biorazgradljivih odpadkih.
Osredotočili smo se na vrste biorazgradljivih odpadkov, njihovo
ločeno zbiranje, proces kompostiranja ter vpliv kompostarne na
okolje. Opisali smo najpogostejše vrste kompostiranja in predstavili
njihove prednosti in slabosti.
Iz finančne analize je razvidno, da poslovanje s kompostarno ni
dobičkonosno, saj se končni produkt uporablja za lastno proizvodnjo
oziroma nadaljnjo uporabo, kot prekrivni material za obstoječe
odlagališče preostanka komunalnih odpadkov. Je pa dejavnost
kompostarne ključna tako zaradi zahtev zakonodaje kot tudi zaradi
ohranjevanja narave in varovanja zdravja ljudi. Prikazali smo tudi,
da je zaradi kompostiranja predvidena podražitev storitev ravnanja z
odpadki. Iz pridobljenih podatkov smo videli, da se prebivalstvo
vedno bolj zaveda pomembnosti ločevanja odpadkov, saj se količina
ločeno zbranih biorazgradljivih odpadkov veča.
PETER RADINOVIČ, mentor dr. SIMON MUHA
NAKUP ZEMLJIŠČA TER PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA
[Glej povzetek]
Nakup nepremičnine je v življenju posameznika pomembna odločitev.
Žal je tudi zapletena in tvegana. Vrednost nakupa je tolikšna, da
veliko ljudem predstavlja največji nakup v življenju. Prvo pravilo
pri nakupu nepremičnine, je da si zanj vzamemo dovolj časa in ne
hitimo, saj se zgodi, da se posamezniki odločijo za napačen nakup.
Iskanje idealne nepremičnine je naporno, a hkrati tudi zanimivo
opravilo. Nakup slednje lahko izvršimo sami brez pomoči
strokovnjakov oziroma s pomočjo specializiranih institucij, kot so
nepremičninske agencije, notarji, odvetniki. Vendar je bolje, da se
izognemo morebitnim nevšečnostim oziroma neprijetnim presenečenjem,
zato je priporočljivo, da poiščemo strokovno pomoč, največkrat
nepremičninskega agenta, ki je strokovno podkovan in zato vreden
zaupanja. Pred samim nakupom se je pametno posvetovati tudi s
projektantom. V nalogi bom opisal postopek nakupa zemljišča ter
pridobitev gradbenega dovoljenja. Ta je zapleten in zahteva
poznavanje postopkov pri prenosu lastninske pravice in pridobitvi
potrebne dokumentacije za gradnjo, brez katere gradnja
enostanovanjske hiše ni mogoča.
GREGOR ĆURČIJA, mentor Igor Petek
ZBIRNI KATASTER GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE
[Glej povzetek]
Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je v štirih
letih od nastanka postal pomemben del sistema državnih zbirk
podatkov. V diplomskem delu so predstavljene zakonske podlage za
vzpostavitev zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture,
podanih je nekaj splošnih podatkov o zbirki, njeni uporabnosti in
uporabnikih, vpisu podatkov v zbirko, sami strukturi podatkov ter
pregledovanju in pridobivanju podatkov iz zbirke. V nadaljevanju
naloge so postopki vpisa podatkov v zbirni kataster gospodarske
javne infrastrukture predstavljeni s praktičnim primerom.
BLAŽ RAČNIK, mentor Igor Petek
PRIDOBIVANJE GORIV IZ ODPADKOV V SLOVENIJI
[Glej povzetek]
V diplomski nalogi smo predstavili načine pridobivanja goriv iz
odpadkov. Opisali smo vrste goriv, ki jih je moč pridobiti iz
odpadkov. Napravili smo širši pregled evropske in slovenske
zakonodaje s tega področja. Opisani so posamezni postopki in
tehnologije, ki so povezani z energetsko izrabo odpadkov, s
poudarkom na mehansko-biološki obdelavi in termični obdelavi.
Skušali smo analizirati kateri postopek je optimalnejši, ko gre za
sežig. Primerjali smo mehansko biološko obdelavo in termično
obdelavo na podlagi splošnih prednosti in slabosti. Ključna
problematika je izbor pravega postopka za predelavo odpadkov v
gorivo z upoštevanjem zakonodaje in smernic Evropske Unije. V
prikazu stanja smo zajeli konvencionalne tehnologije in raziskali
potenciale na področju Slovenije. Tukaj nas je zanimalo kakšno je
stanje v ostalih članicah Evropske Unije v primerjavi s Slovenijo.
Opisan je tudi primer prakse pridobivanja trdnega goriva iz
nenevarnih odpadkov in okoljski vplivi tega. Na podlagi literature,
analiz in lastnih spoznanj smo predstavili tudi rešitev.
MIRALEM BEŠIĆ, mentor dr. MITJA RISMAL
KANALIZACIJSKI PRIKLJUČKI NA OBMOČJU LJUBLJANE
[Glej povzetek]
V diplomskem delu je predstavljeno, kaj vse je potrebno za
nemoteno odvajanje odpadnih voda iz gospodinjstev, javnih ustanov,
obrti in industrije ter padavinske vode. Ta voda je obremenjena s
snovmi, ki jih v naravi ni imela, in jo imenujemo komunalna odpadna
voda. Onesnažena je bolj ali manj z različnimi trdnimi odpadki,
neraztopljenimi snovmi, z mikroorganizmi, maščobami in z
raztopljenimi organskimi in anorganskimi snovmi.
V prvem delu diplomskega dela je predstavljeno javno kanalizacijsko
omrežje in njegov zgodovinski razvoj.
V drugem delu naloge pa je podrobneje predstavljen kanalizacijski
priključek in njegovi sestavni deli, pogoji in načini priključitve.
ALJOŠA KRMEC, mentorica dr. MAJA
ROTAR
PASIVNA GRADNJA IN OBNOVA [Glej povzetek]
V diplomskem delu so predstavljeni kriteriji za pasivno gradnjo in pasivno
obnovo obstoječih objektov. Cilj pri pasivni gradnji in pasivni obnovi je
doseči pasivni standard. Da dosežemo pasivni standard je potrebno natančno
načrtovanje in kontroliranje vseh komponent pri gradnji ali obnovi objektov.
Načrtovanje pasivnih objektov poteka s projektantskim programom za izračun
predpisanega standarda pasivne hiše, s katerim se že med načrtovanjem
preverja učinkovitost morebitnih izboljšav. Poleg upoštevanja vseh kriterijev
in komponent je pomembna uporabljena tehnika v pasivnih objektih. Načrtovanje
in izvedba pasivnih objektov je iz teoretičnih osnov prikazana na gradnji
pasivnih objektov in obnovi obstoječih objektov v pasivnem načinu. Pasivna
gradnja je z nekaterimi ključnimi detajli opisana na konkretnem primeru v
Sloveniji. Za pasivno obnovo so podani podatki o načinu prenove in doseženi
rezultati. Rezultati pasivne obnove se kažejo v manjši porabi energije za
ogrevanje, povečanem bivalnem ugodju in energetski učinkovitosti, ki se kaže
na rabi obnovljivih virov energije. Vse te pozitivne lastnosti pasivnih
objektov se kažejo v povečanem zanimanju za pasivno gradnjo ali obnovo.
JERNEJ TANCEK, mentorica dr. MAJA
ROTAR EKONOMSKA ANALIZA TOPLOTNE ČRPALKE [Glej povzetek]
Zaradi segrevanja ozračja in zmanjševanja ozonske zaščite, se danes veliko
pozornosti posveča zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Eden izmed njih je
tudi ogljikov dioksid, ki nastane kot posledica zgorevanja fosilnih goriv.
Alternativa fosilnim gorivom so tudi toplotne črpalke, ki so podrobneje
predstavljene v diplomskem delu. Opisane so tri različne vrste toplotnih črpalk,
in sicer voda/voda, zemlja/voda ter zrak/voda. Predstavljeno je, kako delujejo,
njihov namen delovanja, kako so sestavljene, kako učinkovite so in na kakšen
način varčujejo z energijo oziroma kako skrbijo za čistejše okolje. Za toplotno
črpalko Termotehnika zrak/voda je narejena ekonomska analiza, s katero je
preverjena trditev proizvajalcev o časovni povrnitvi investicije nakupa toplotne
črpalke. Analiza je narejena za dejansko delujočo toplotno črpalko, in sicer
glede na začetni strošek investicije ter na porabo električne energije in
kurilnega olja pred in po montaži toplotne črpalke. Analizirano je bilo tudi,
kolikšna je povračilna doba investicije v toplotno črpalko danes glede na
trenutne cene energentov.
MIRAN LIPOVAC, mentorica dr. MAJA
ROTAR
RAVNANJE Z ODPADKI V DRUŽBI TALUM D.D. KIDRIČEVO [Glej povzetek]
V diplomskem delu je predstavljen način in problematika ravnanja z odpadki v
podjetju Talum, d. d. Kidričevo. Odpadki ne nastajajo kar sami od sebe, ampak so
skoraj na vseh področjih človeške ustvarjalnosti posledica naše izbire ter
uporabe različnih proizvodov in storitev pri vsakdanjem delu in življenju.
Najprimernejši način ravnanja z odpadki, ki nastajajo na dvorišču podjetja Talum,
d. d. Kidričevo, je sprotno sortiranje odpadkov in zavest vsakega posameznika o
potrebi po pravilnem odlaganju – sortiranju teh odpadkov. Vsako gospodarjenje z
odpadki se tako sooča s problemi nadaljnje predelave ter reciklaže primernih
odpadkov. S sodobno tehnologijo obdelave in odlaganja lahko zmanjšamo količino
ostankov odpadkov za 70 odstotkov. V delu je prikazano tudi, kako je mogoče
izbrati najprimernejši model pri problematiki odpadnih livarskih jeder v
podjetju Talum Kidričevo. Predstavljena je potrditev teze, da odlaganje ni samo
najslabši možni način ravnanja z določenim odpadkom, ampak tudi ekonomsko
najmanj ugoden.
TADEJ KLARIČ, mentorica dr. MAJA ROTAR
IZKORIŠČANJE SONČNE ENERGIJE [Glej povzetek]
Zaradi pomanjkanja in škodljivosti fosilnih goriv se je pojavila
potreba po alternativnih virih energije. Sončna energija je ena
izmed možnosti, ki nam jo ponujajo obnovljivi viri. Z njo lahko
ogrevamo vodo ali direktno pridobivamo elektriko z uporabo sončnih
celic. V diplomskem delu je predstavljeno delovanje sonca kot
glavnega vira energije, opisana je njegova sestava in kateri delci
so najbolj pomembni za izkoriščanje energije. Podani so različni
načini, kako lahko sončno energijo zajemamo in jo pretvarjamo v
različne druge oblike energije, ki so za nas bolj uporabne. Bistvo
sončne energije je zajemanje sončnega sevanja in njegova pretvorba v
uporabno energijo, kot je na primer elektrika. V diplomskem delu je
opisana sončna celica, njena zgodovina in razvoj od odkritja
fotonapetostnega pojava do danes, podani so materiali, iz katerih je
celica narejena, in opisani postopki izdelave samih celic.
Podrobneje je predstavljeno delovanje fotonapetostnih sistemov od
sestavnih delov, ki so potrebni za izdelavo sistema, pa do vplivov
na postavitev takega sistema. Za konec pa je predstavljeno še
sevanje in obsevanje.
ANDREJ CIMERMAN, mentorica mag.
MARIJA SLOVNIK
ORGANIZACIJA AVTOPARKA V SLOVENSKI VOJSKI [Glej povzetek]
Diplomsko delo obravnava probleme v organizaciji avtoparka v
Poveljstvu za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje
Slovenske vojske. Imamo predolg postopek zahtevka za uporabo
službenega vozila, nepregledana vozila pred uporabo in po njej,
pomanjkanje pridobivanja informacij in pomoči uporabnikom pri okvari
vozil na poti.
Naš cilj je uvesti elektronski zahtevek, vključiti oddelek za
vzdrževanje in povečati moštvo transportnega oddelka. Z
reorganizacijo je treba zagotoviti, da bi večino vozil pregledali
pred odhodom in prihodom v avtopark. Predstaviti želim
telekomunikacijsko podporo kot najboljšo celovito rešitev, ki bi nam
zagotavljala komunikacijo, povečala varnost, omogočala izvajanje
nadzora nad vozniki in vozili, zmanjševala stroške vzdrževanja in
povečevala operativno uporabo vozil.
V drugem poglavju sem predstavil obstoječe stanje avtoparka, v
tretjem in četrtem pa opredelil zahtevane naloge vodje avtoparka in
vzdrževanje vozil, kar pa se ne izvaja v celoti.
V petem poglavju sem se lotil prenove organizacije. Ker se Slovenska
vojska modernizira s primerljivimi sistemi NATA, sklepam, da bi
lahko pridobili največ z uvedbo telekomunikacijske podpore, ki sem
ji tudi namenil večji del diplomskega dela.
MIHA MIRTIČ, mentorica mag. NENKA
KRUŠIČ
FINANCIRANJE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE S SREDSTVI EVROPSKE UNIJE [Glej povzetek]
Komunalna infrastruktura pomeni komunalno opremljenost, urejenost
naselij in je del gospodarske infrastrukture. Viri financiranja
komunalne infrastrukture so različni, med njimi državni proračun,
občinski proračun, javno-zasebno partnerstvo ter drugi. Pomemben vir
financiranja so sredstva Evropske unije. Za področje okolja in
prometa Republika Slovenija lahko črpa sredstva Kohezijskega sklada.
Sredstva se dodeljujejo za vnaprej opredeljene projekte, izbere jih
država članica, njihov izbor pa prikaže in obrazloži v strateškem
dokumentu. Analiza uspešnosti črpanja evropskih sredstev temelji na
letnih poročilih Republike Slovenije o izvajanju Enotnega
programskega dokumenta Republike Slovenije 2004–2006. Projekt Sore,
ki se nanaša na področje oskrbe s pitno vodo in odvajanje odpadne
vode v porečju Sore, je dober primer uspešnega povezovanja Občin
Škofja Loka, Gorenja vas–Poljane, Železniki in Žiri za doseganje
skupnega cilja.
PETER BABIČ, mentor dr. JOŽE KOTNIK
RAVNANJE Z LADIJSKIMI ODPADKI V KOPRSKEM PRISTANIŠČU [Glej povzetek]
Pristanišča so stičišča pomorskih in kopenskih prometnih povezav,
industrijska in logistična središča z velikimi spodbujevalnimi
učinki na vrsto gospodarskih dejavnosti. Intenzivnost ladijskega in
kopenskega prometa ter ravnanje z različnimi blagovnimi skupinami
postavljata pred upravljavce in izvajalce pristaniških storitev
velike izzive vzdrževanja ravnovesja med gospodarskimi učinki in
zagotavljanjem trajnostnega razvoja. S plovbo in pristanki ladij je
povezanih več okoljskih tveganj. Med njimi je tveganje neustreznega
odlaganja odpadkov, ki nastajajo na ladjah. Mednarodne konvencije in
slovenska zakonodaja urejajo postopke načrtnega ravnanja z
ladijskimi odpadki. Tudi v tovornem pristanišču Koper so pripravili
načrt ravnanja z ladijskimi odpadki in zagotovili ustrezne
zmogljivosti za njihov prevzem, skladiščenje in obdelavo. Prostorska
širitev pristanišča in pričakovana krepitev tržnega položaja
zahtevata tudi premislek o ustreznosti postopkov in čim bolj
optimalni lokaciji objektov za ravnanje z ladijskimi odpadki.
PETER ŽALEC, mentor dr. JOŽE KOTNIK
POPLAVE KOT POSLEDICA PODNEBNIH SPREMEMB [Glej povzetek]
V svojem diplomskem delu bom na kratko predstavil podnebne spremembe
in naravne nesreče, ki se največkrat pojavljajo v Sloveniji. Poseben
poudarek bo na opredelitvi poplav, skušal bom prikazati vpliv
podnebnih sprememb na pojav poplav, kot najpogostejšo naravno
nesrečo. Določanje poplavne nevarnosti in varovanje pred poplavami
ter predstavil načrt zaščite in reševanja ob poplavah. Predstavil
bom Evropski poplavni opozorilni sistem (EFAS - EUROPEAN FLOOD ALERT
SYSTEM), s katerim bo možno simulirati verjetnost poplav večjih
Evropskih rek za tri do deset dni v naprej in s tem preprečiti naj
hujše.
Poplave so naraven pojav, ki jih je težko predvideti in jih je ne
glede na strokovne rešitve težko ustaviti. Lahko jih poskušamo
zmanjšati in s tem preprečiti najhujše posledice, ki so večinoma le
posledice neodgovornih in ne strokovnih posegov človeka v okolje.
Nujna dela, vezana na zmanjševanje nevarnosti pred poplavami morajo
biti opravljena le s pravilnim in sonaravnim posegom v vodno okolje.
Trenutno edino učinkovito sredstvo v boju proti posledicam poplav in
s tem zmanjšanje gospodarske škode in reševanja človeških življenj
je le pravočasna in zanesljiva napoved močnejših padavin. Tako se
lahko predhodno pripravimo na prihajajočo vodno ujmo.
BRIGITA KOMPARE, mentor dr. JOŽE
KOTNIK
VEČNAMENSKA PLOŠČAD V ZALOGU [Glej povzetek]
Pojem »prizorišče« pomeni, da se tam nekaj dogaja, bolj kot je to
dogajanje zanimivo, bolj bo prostor živel, več kot bo nudil, večje
možnosti razvoja bo imel in bolj bo zaslužil svojemu namenu
posledično bodo tudi prebivalci bolj zadovoljni. S tem je mišljen
prostor, ki ga ljudje uporabljajo predvsem v prostem času, kot na
primer park, trg, kulturno prizorišče in podobno. Prebivalcem nekega
lokalnega okoliša je potrebno čez vse leto ponuditi neko dogajanje.
To dogajanje naj čimbolj odraža lokalno kulturo in smernice za
nadaljnji razvoj kraja in smernice za trajnostni razvoj za sam kraj,
ki se lahko kasneje odraža tudi navzven. Vsak kraj nujno potrebuje
svoj prostor za kulturno in izobraževalno dogajanje, ki bi lokalnim
kulturnim skupinam omogočal preprosto predstavljanje svoje
življenjske kulture. Večnamenska ploščad je lahko prostor
edinstvenega značaja, na katerega so krajani lahko ponosni, saj
lahko razvijajo svoje aktivnosti, s tem pa vzpodbujajo oblikovanje
krajevne identitete.
NINA SMOLIČ, mentor Simon Muha
NAČRT RAVNANJA Z GRADBENIMI ODPADKI NA DEPONIJI JEŽICA
[Glej
povzetek]
V Sloveniji letno odložimo približno 1,5 do 2 mio ton gradbenih odpadkov, kar
predstavlja velik negativni vpliv na okolje. »Pričakovati je, da bo količina
gradbenih odpadkov v prihodnje še naraščala« (Kralj, Grilc 2003). To količino
odpadkov lahko zmanjšamo z ustrezno tehnologijo predelave in jo uporabimo kot
sekundarni material v gradbeništvu, zato je potrebno razmišljati, kako odložene
gradbene odpadke predelati in ponovno uporabiti. Na ta način bomo razbremenili
in varovali naš širši življenski prostor kot nacionalno vrednoto.
V diplomskem delu sem za podjetje R-gradnje d.o.o. naredila načrt, ki bo v pomoč
pri postavitvi deponije za predelavo gradbenega materiala. V nalogi je opisan
postopek primarne obravnave gradbenih odpadkov, tehnološki proces predelava
gradbenega materiala, opisana so ključna dela, potrebna znanja in spretnosti
zaposlenih na deponiji, velik del naloge pa sem posvetila tudi izbiri primerne
tehnologije. Le-to sem izbrala na podlagi razgovorov z drugimi uporabniki
podobnih naprav v Sloveniji in ponudb, katere sem pridobila od ponudnikov
tovrstne mehanizacije.
V osrednjem delu naloge je predstavljen vpliv reciklaže gradbenega materiala na
ožje okolje ter njegov nadzor in predvideni ukrepi za zmanjševanje
obremenjevanja okolja. S pravilno vodenim (obvladovanim in kontroliranim)
procesom predelave in ustrezno surovino je možno pričakovati gradbeni proizvod,
ki ustreza zahtevam nameravane uporabe in ima prost dostop na skupni notranji
trg EU.
V zadnjem delu naloge sem se dotaknila pravnih zahtev in dovoljenj, ki določajo
področje odstranjevanja gradbenih odpadkov v Sloveniji.
ROLAND MEJAČ, mentorica MARIJA SLOVNIK UPORABA FIDIC PRAVIL
[Glej povzetek]
Ime FIDIC poznajo po vsem svetu predvsem zaposleni v
podjetjih, ki izvajajo gradbena dela. Splošne pogoje, ki pogosto
predstavljajo osnovo za sklepanje pogodb za gradbena dela imenujemo
FIDIC pogodba. FIDIC dokumenti niso zakoni, ampak predstavljajo le
zapis pravil, ki so sad dolgoletnih izkušenj velikega števila
mednarodno priznanih strokovnjakov inženirjev združenih v to veliko
organizacijo z namenom, da izboljšajo principe in kriterije za
sklepanje splošnih pogojev v gradbenih pogodbah. Uporaba FIDIC-a je
tudi izziv in želja po standardizaciji in pravičnejši gradbeni
pogodbi. Z uporabo splošnih pogojev v teh pogodbah se daje možnost
pristopa inženiringa svetovalnih inženirjev, da izvedejo naročene
projekte z vsemi udeleženimi strankami na kakovosten in pravičnejši
način izvedbe dela. Uporaba se tudi priporoča zaradi lažje kontrole
in obvladovanja stroškov dela in materiala, za slučaj pojava
nepredvidenih dogodkov pri večjih projektih. Uporaba FIDIC-a je
poslovno smotrna in upravičena za časovno daljše in zahtevne
gradnje. Napredek bo zahteval ne le postavljanje, ampak tudi
doseganje vedno višjih ravni pri izvedbi projektov, za kar bo
potrebna dosledna uporaba FIDIC dokumentov. V takem okolju nosilce
projekta dosežki drugih medsebojno spodbujajo, da si postavijo
prožne cilje in težijo po čim višjih vrednostih trajnostnega
delovanja, da poiščejo nove pristope, preizkusijo nove tehnologije
in stare načine zamenjajo z novimi in trajnejšimi alternativami.
Odprtost in prilagodljivost sta bistveni sestavini tega okolja.
MIRKO ŽAREN, mentor TADEJ MARKIČ OBVEŠČANJE VOZNIKOV O PREVOZNOSTI CEST
[Glej povzetek]
V diplomskem delu sta opisana namen in funkcija obveščanja
voznikov o stanju prometa na državnih cestah. Prikazan je način dela
v Prometno-informacijskem centru za državne ceste ter ključne
institucije pri pridobivanju in posredovanju prometnih informacij.
Namen ustanovitve Prometno-informacijskega centra je bil, s strani
Ministrstva za promet, na enem mestu organizirano obveščanje o
stanju in prometu na državnih cestah. Tako je v diplomskem delu
opisan začetek dela Prometno-informacijskega centra leta 2006, ko je
bil ustanovljen na podlagi Zakona o javnih cestah. Tako sta Družba
za avtoceste v Republiki Sloveniji in Direkcija Republike Slovenije
za ceste skupno združila vse razpoložljive tehnološke sisteme ter
človeške vire. Navedeno je, katere državne ceste družbi DARS in DRSC
upravljata in vzdržujeta ter od kje in na kakšen način pridobivata
prometne informacije. Poleg družb so v nadaljevanju navedeni tudi
drugi viri pri sprejemanju prometnih informacij in pomembnost
dvostranske komunikacije med njimi in Prometno-informacijskim
centrom.
Opisana je pot informacije od začetka dogodka do končne objave, se
pravi do uporabnika. Predstavljene so tudi ovire in možne izboljšave
ter videnje Prometno-informacijskega centra v prihodnosti.
MIRA ŠČAVNIČAR, mentor Marija Slovnik
ANALIZA JAVNEGA HOLDING LJUBLJANA IN KOMUNALNIH PODJETIJ [Glej
povzetek]
V diplomskem delu je predstavljena organizacija, dejavnosti
in poslovanje Javnega holdinga Ljubljana, d. o. o., družbe za
izvajanje strokovnih in razvojnih nalog na področju gospodarskih
javnih služb. Za primerjavo so predstavljeni rezultati
organiziranosti, delovanja in poslovanja Komunale Trbovlje, podjetja
Jeko-in in družbe Kostak. Izbrana podjetja s svojimi nalogami
zagotavljajo nemoteno izvajanje gospodarskih javnih služb, pri čemer
je primarni poudarek na zanesljivi in kakovostni oskrbi uporabnikov.
Na osnovi analize organiziranosti in poslovnih rezultatov je
predstavljena nova možna organizacijska struktura Javnega holdinga
Ljubljana, ki povezuje in poenoti delovanje procesov in informatike
javnih podjetij, povezanih v Javni holding Ljubljana. S prenosom
skupnih oziroma podobnih dejavnosti je delovanje Javnega holdinga
Ljubljana bolj učinkovito, racionalnejše in uspešnejše.
Cilj prenove Javnega holdinga Ljubljana mora biti približanje
kakovostnih in učinkovitih storitev, ki bodo kar najbolj prilagojene
potrebam uporabnikov. Hkrati morajo biti storitve prilagojene
možnostim javnih podjetij, povečanju učinkovitosti poslovanja in
iskanju možnosti za nove finančne vire. Torej ne sme biti dobiček
edini cilj javnih podjetij.
NEJC URDIH, mentor SIMON MUHA
IZVEDBENI PROGRAM ZIMSKE SLUŽBE
[Glej
povzetek]
V diplomski nalogi sem predstavil zimsko vzdrževanje državnih
cest na območju Goriške regije, za katero pokriva podjetje CPG, d.d.
Naloga izvajanja zimske službe je, da se zagotovi stalna prevoznost
cest.
Da bi bila diplomska naloga čim bolj uporabna tako za naročnike kot
tudi izvajalce zimske službe, sem dal poudarek na organizaciji
izvajanja zimske službe. V nalogi sem tudi nakazal, kako naj
naročnik zimske službe opravlja strokovni nadzot nad izvajanjem.
Izboljšanje načina ugotavljanja poledice zimskega vzdrževanja na
cestah in uporaba primernih posipnih sredstev k racionalizaciji
zimske službe. Z uvedbo cestno ingormativnega sistema, merilca
slanosti in posipanja bi bilo v veliki meri izključeno odločanje
človeškega faktorja. Na ta način bi se izključile napačne odločitve,
stanje cest bi bilo varnejše, izvajanje zimske službe pa bi se
pocenilo. Nujno moramo upoštevati kriterij varovanja okolja, ki mora
biti prisoten pri vseh dejavnikih pri vzdrževanju cest. V diplomski
nalogi želim opozoriti na neskladje med zahtevami uporabnikov cest
in priporočlivimi količinami uporabljenih posipnih materialov, ki so
še sprejemljivi za okolje.
december 2010
MIHA GORJUP, mentor dr. JOŽE KOTNIK
VZROKI IN POSLEDICE ZEMELJSKIH PLAZOV
[Glej
povzetek]
V diplomskem delu z naslovom Vzroki in posledice zemeljskih plazov so opisane
značilnosti tega geografskega pojava in dejavniki, ki povzročajo zemeljske
plazove, oziroma so vzroki le-teh, kot tudi, kakšne so posledice na
gospodarstvo, ljudi in okolje. Prav tako so opisani ostali zelo podobni
dejavniki, kot so skalni podori, drobirski tok, usad in polzenje saj v osnovi
delujejo zelo podobno in se razlikujejo v karakteristikah, ki so bolj
opisno-strokovnega značaja. Čeprav je tema diplomske naloge zemeljski plaz, se
mi je zdelo pomembno, da vsaj deloma predstavim tudi snežni plaz, saj so
posledice le-tega zelo podobne, in vplivajo na vse sfere človekovega okolja in
bivanja.
Pri izdelavi naloge sem si predvsem pomagal s pisno literaturo, saj je to
področje, navkljub vse boljšemu zavedanju ljudi, še vedno premalo in slabo
pokrito. To je popolnoma razumljivo, saj so plazovi zelo težko predhodno
napovedani (predvidljivi), in s tem onemogočajo sprotno preučevanje.
Ključni element, ki se vedno znova pojavlja pri vsaki obdelavi problema, je
voda, saj je le- ta zelo pogosto povod, vedno pa vzrok za sprožitev zemeljskega
plazu.
V diplomskem delu bom predstavila kako se pravilno ločuje
odpadke in kako bi morali ljudje ravnati z njimi, kako jih lahko
odlagamo in kakšni odpadki so nevarni odpadki.
V nalogi je opisano kako se pravilno ločuje odpadke, kako se tuje
države bojujejo z odpadki in kako se z odpadki ravna. Opisana je
tudi urejenost glede ločenega zbiranja odpadkov v občini Logatec.
Kot povzetek vsega pa je vključena anketa s katero sem poskušala
ugotoviti, ali ljudje znajo ločevati odpadke in kako z njimi
ravnajo.
Pravilno ravnanje z odpadki je bistvenega pomena, ker nepravilno
ločeni odpadki otežujejo delo komunalnim delavcem in jim onemogočajo
pravilno nadaljnjo predelavo odpadkov.
IGOR TEHOVNIK, mentor dr. JOŽE KOTNIK
OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE
[Glej
povzetek]
Fosilna goriva so neobnovljivi vir. Postopoma bo svetu
zmanjkalo fosilnih goriv ali pa bo postalo pridobivanje tistih, ki
ostajajo, predrago. Fosilna goriva povzročajo onesnaženje zraka,
vode in prsti ter proizvajajo toplogredne pline, ki povzročajo
globalno segrevanje. Obnovljivi viri energije, kot so vetrna, sončna
in vodna energija, ponujajo čistejšo alternativo fosilnim gorivom;
povzročajo malo ali nič onesnaženja, ne proizvajajo toplogrednih
plinov in nikoli jih ne bo zmanjkalo. Uporaba nekaterih naravnih
virov, kot so tekoča voda, veter in sonce za pridobivanje energije,
ne predstavlja tveganja dokončne izrabe. Biomasa pa je neobnovljivi
vir, samo če stopnja njene porabe ne presega stopnje njene
regeneracije. Skozi čas so razvili veliko opreme in tehnologij za
pridobivanje energije iz teh naravnih virov. Posledica tega je, da
je uporabna energija lahko proizvedena v obliki elektrike ali
toplotne energije ter goriv za prevoz.
URŠKA STRAŽAR, mentor dr. JOŽE KOTNIK
BIOREAKTORJI ZA ANAEROBNO RAZGRADNJO BIO ODPADKOV
[Glej
povzetek]
Anaerobna obdelava organskih odpadkov je mikrobiološki proces
razkroja organskih snovi brez prisotnosti kisika. V anaerobni proces
je vključenih veliko mikroorganizmov, ima pa dva glavna končna
proizvoda: bioplin in pregnit ostanek substrata. Bioplin je zmes
plinov in postaja v zadnjem času pomemben na področju izkoriščanja
alternativne energije. Pregnit ostanek substrata je bogat z mikro in
makro hranili ter tako uporaben kot rastlinsko gnojilo. Anaerobna
razgradnja (predelava, presnova) je proces, skupen mnogim naravnim
okoljem. Uporabljamo ga v hermetično zaprtih bioreaktorjih, katerih
poznamo več vrst. Dve osnovni vrsti bioreaktorjev za anaerobno
predelavo organskih odpadkov sta šaržni in kontinuirani, katera
ločimo glede na dovajanje in odvajanje substrata. Poznamo tudi
bireaktorje s popolnim mešanjem, pretočne biorektorje, itd. Bioplin,
ki nastane v vseh vrstah bioreaktorjev z anaerobno predelavo
organskih odpadkov je sorazmerno poceni in nevtralen vir obnovljive
energije ter ponuja možnost obdelave in recikliranja številnih
kmetijskih ostankov ter drugih količinsko problematičnih organskih
odpadkov na okolju prijazen način.
STANKO SERGEJA, mentor dr. JOŽE KOTNIK
RAVNANJE Z ODPADKI NA ZAVODU RS ZA TRANSFUZIJSKO MEDICINO
[Glej
povzetek]
Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino se kot javna
zdravstvena ustanova vsakodnevno srečuje z nevarnimi odpadki,
predvsem s kemikalijami, odpadnimi zdravili in infektivnimi odpadki,
zato morajo oblikovati Načrt gospodarjenja z odpadki iz zdravstva,
ki je napisan na osnovi 10. člena Pravilnika o ravnanju z odpadki,
ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti in pri z njo
povezanih raziskavah (Uradni list Republike Slovenije, št. 47/04).
Poleg določil iz omenjenega pravilnika morajo biti v načrtu
upoštevani še vsi ostali veljavni predpisi, ki urejajo ravnanje z
odpadki ter operativni programi varstva okolja o ravnanju z odpadki.
Ker se na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino pri
ravnanju z odpadki srečujejo s posebnimi vrstami odpadkov, je v
Načrtu gospodarjenja natančno določeno, kako se ti odpadki ločujejo,
hranijo, prevažajo in na koncu tudi dezinficirajo. V diplomskem delu
bo v nadaljevanju podrobneje predstavljeno ravnanje z le-temi,
njihovo začasno skladiščenje ter vsi drugi ukrepi, ki zagotavljajo
varnost pri ravnanju z odpadki.
SIMON BRECELJ, mentor dr. JOŽE KOTNIK
UPORABA REŠEVALNIH PSOV PRI NARAVNIH NESREČAH
[Glej
povzetek]
Naravne nesreče so prisotne že od samega začetka obstoja
človeštva. Le-te so vedno zahtevale visok davek v obliki človeških
življenj in materialnih posledic. Tega so se zavedali že naši
predniki, ki so se začeli že zelo zgodaj organizirano bojevati z
njimi. V ta namen so se izoblikovale različne skupine za nudenje
pomoči in reševalne ekipe, kamor sodijo tudi reševalni psi. Razvili
so se več-stopenjski programi šolanja psov in njihovih vodnikov, med
drugim za iskanje pogrešanih v ruševinah po potresu in pod snežnimi
plazovi. Skozi zgodovino smo razvili načine kakovostnejše in
primernejše gradnje ter visoko tehnologijo, da bi omilili posledice
naravnih nesreč. Kljub visoko razviti tehnologiji se je izkazalo, da
so reševalni psi še vedno najučinkovitejši. Med reševalnim psi so
najpogostejše srednje velike pasme, boljši voh imajo samice, boljše
slišijo psi s pokončnimi ušesi, biti morajo psihično stabilni, z
željo po iskanju, sposobni premagovati različne vrste ovir, poslušni
in vodljivi na daljavo. S pravilnim šolanjem, dobrim poznavanjem psa
in 'branjem' njegove telesne govorice ter s pomočjo njegovega
najrazvitejšega čutila, voha, mnogi ljudje dolgujejo svoje življenje
prav reševalnim psom in njihovim vodnikom.
MIHA REPAR, mentorica mag. NENKA KRUŠIČ
KONCESIJE ZA TRAJNOSTNO GOSPODARJENJE Z DIVJADJO
[Glej
povzetek]
Pojem koncesija lahko uporabimo takrat, ko država ali občina v
javnem interesu podeli posamezniku ali pravni osebi neko posebno ali
izključno pravico, to razmerje pa uredita s koncesijsko pogodbo. S
koncesijo se vzpostavi pogodbena obveznost koncesionarja v razmerju
do koncedenta. Koncedent je oseba, ki je dajalec pooblastila.
Koncesionar pa je oseba, ki ji je pooblastilo dano. Predmet
koncesije je lahko izvajanje trajnostnega gospodarjenja z divjadjo,
kakor je opredeljeno v predpisih, ki urejajo divjad in lovstvo, v
posameznem lovišču, določenim s predpisom, ki določa lovišča in
njihove meje. Koncesija se mora izvajati predvsem v skladu s
koncesijsko pogodbo, programi, načrti upravljanja z divjadjo,
predpisi s področja lovstva, ohranjanja narave, varstva okolja in
zaščite živali. S podelitvijo koncesij se tudi vzpostavi večji
nadzor države nad delom lovskih družin, katerih dejavnost je
povezana z divjadjo, lovstvom in varstvom narave.
MATEJ MOŽINA, mentor mag. TADEJ MARKIČ
KANALIZACIJSKI SISTEMI
[Glej
povzetek]
V diplomskem delu vam bom predstavil delovanje kanalizacijkega
sistema, javljanje alarmov s pomočjo tehnične diagnostike javljanja
napak ter nadzor nad delovanjem celotne kanalizacijske mreže.
V nalogi so opisane gradbene zahteve za vgraditev cevovoda, postopki
delovanja črpališča, javljanje napak oziroma alarmov v črpališču ter
prenos podatkov o delovanju v vzdrževalno bazo s pomočjo MOSCAD
sistema.
Črpališča so zelo pomembni in sestavni del vsakega kanalizacijkega
sistema, zato moramo zagotoviti zanesljiv sistem obveščanja o
napakah na črpališčih. S pravočasnim ukrepanjem močno zmanjšamo
obratovalne stroške kanalizacijkega sistema in omogočimo nemoteno
odvajanje odpadne vode v čistilno napravo. Ker pa je življenska doba
kanalizacijskega sistema vsaj 50 let moramo celotni sistem vgraditi
kvalitetno ter uporabiti najboljše materijale s tem se izognemo
dodatnim stroškom pri vzdrževanju ali popravilu.
VSŠ programi
na zavodu IZRAZ, Ljubljana
Izobražujemo
po verificiranem programu za višješolske strokovne programe: