VSŠ :: POSLOVNI SEKRETAR :: diplomanti

 

Diplomanti študijskega leta 2010/2011

Sledi seznam diplomantov in povzetki diplom VSŠ programa poslovni sekretar na zavodu IZRAZ, Ljubljana v študijskem letu 2010/2011. Diplomanti so zbrani po terminih zagovora diplomskega dela:

december 2010

NADA GORJUP, mentorica BARBARA GRINTAL
ISKANJE IN IZBOR KADROV [Glej povzetek]

Delavci v podjetju lahko odločilno vplivajo na uspešnost njegovega poslovanja, zato je za podjetje izbira novih, najbolj ustreznih ljudi za delo pomembna poslovna odločitev. Proces, s katerim podjetje pridobi novega zaposlenega, najustreznejšega za določeno delovno mesto, je lahko za delodajalca zelo zapleten, dolgotrajen, strokovno obremenjujoč ter drag proces, saj izbira napačnega delavca zmanjšuje uspešnost podjetja. Zato je zaposlovanje novih delavcev zamuden postopek, vendar mu je smiselno nameniti dovolj časa, saj bo lahko izbran kandidat veliko prispeval k uspešnosti podjetja. Področja zaposlovanja postajajo za podjetja vedno pomembnejša, saj je oblikovanje kadrovske strukture bistvenega pomena za celotno poslovanje. Načini pridobivanja ustreznega kadra pa so odvisni od načina prilagajanja posameznega podjetja. V svoji diplomski nalogi sem preučevala celoten postopek pridobivanja in izbora kadrov. Na podlagi pridobljenih podatkov sem podala predloge o potrebnih spremembah v postopku pridobivanja kadrov.

JERNEJA SERŽENTA, mentorica BARBARA GRINTAL
UČINKOVITO VODENJE POSLOVNIH SESTANKOV [Glej povzetek]

Poslovni sestanki so pogosta oblika sporazumevanja v poslovnem svetu in odlično orodje za zbiranje mnenj in idej ter vodenje aktivnosti skupin zaposlenih. Zaposleni bi se morali zavedati pomena poslovnega sestanka za dobro vodenja podjetja. Pomembna je tudi komunikacija, ki je pogoj za dober sestanek. Lahko se hitro zgodi, da učinkovitost sestanka pade, če udeleženci nanj niso v naprej dobro pripravljeni, učinkovito vodeni in če se dogovorjeni sklepi ne realizirajo kvalitetno in v dogovorjenih rokih. Z anketo smo ugotavljali, ali se v praksi udeleženci pripravijo na sestanek, koliko časa sestanki trajajo, kakšen pomen dajo pripravi dnevnega reda, kdaj pošljejo vabila in na kakšen način. Ugotovljeno je bilo, da anketiranci poznajo pravila za pripravo in vodenje poslovnih sestankov, da pa jih večina ne dela sedežnega reda, kar je odločilnega pomena za učinkovit sestanek.

PETRA ŽERTEK, mentorica BARBARA GRINTAL
POSLOVNI PROTOKOL [Glej povzetek]

Namen diplomskega dela je pridobiti, preučiti in zapisati čim več informacij s področja sprejemljivega vedenja v poslovnem svetu. Z upoštevanjem pravil poslovnega protokola lahko namreč veliko pridobimo. V sodobni družbi ima način obnašanja pomembno mesto, saj od tega ni odvisen samo posameznikov uspeh, ampak tudi uspeh organizacije. Poslovni protokol sestavljajo obvezujoča pravila v mednarodnem poslovanju podjetij in ustanov. Stiki med poslovnimi ljudmi potekajo v skladu s temi določenimi pravili in običaji. V tem času, ko se podjetja vse bolj odpirajo in sodelujejo s tujimi poslovnimi partnerji, je poleg kulture in običajev tujih poslovnih partnerjev, zelo pomembno poznavanje mednarodnega poslovnega protokola. Poslovno komuniciranje je eden od glavnih delov poslovanja, saj si s pravilno izbiro komunikacije med zaposlenimi znotraj podjetja in med poslovnimi partnerji zunaj podjetja, lahko zagotovimo uspeh. V empiričnem delu naloge sem z vodenim intervjujem, ki sem ga opravila z gospo Bojano Košnik, dobila odgovore na nekaj najbolj pogostih vprašanj s področja poslovnega bontona.

KLAVDIJA UŽMAH, mentor BARBARA GRINTAL
POSPEŠEVANJE PRODAJE V PODJETJU COCA-COLA [Glej povzetek]

Prodajati ne pomeni samo služiti, temveč pomeni tudi zadovoljiti potrošnike. Potrošniki so naš »kruh«, zato je zelo pomembno, da so z izdelkom ali storitvijo kar se da zadovoljni. Če so stranke zadovoljne, se vračajo ne glede na morebitno višjo ceno. Dandanes je velik problem prenasičenost trga, to pa mnoga podjetja spravi v slab položaj ali celo v propad. Zato se moramo vedno truditi in pridobivati nove stranke z različnimi metodami. Pomembno je, da so te zadovoljne, kajti le tako se bodo vračale in pripomogle k pridobivanju novih kupcev. V diplomskem delu uvodoma opredeljujemo tržno komuniciranje s podrobnejšo predstavitvijo pospeševanja prodaje kot izbrane oblike komuniciranja. Opredeljujemo pojem pospeševanja prodaje, namen, vrste pospeševanja, oblike pospeševanja, prednosti in slabosti ter pravno ureditev v tej dejavnosti V jedrnem delu se osredotočimo na predstavitev prakse, oblik in tehnik pospeševanja prodaje v podjetju Coca-Cola HBC Slovenija, d. o. o., kar oplemenitimo z empiričnim delom, ko z raziskavo, opazovanjem in analizo stanja pred in rezultatov po uporabi elementov pospeševanja prodaje podkrepimo pomembnost in ključno hipotezo, da uporaba elementov pospeševanja prodaje ključno pripomore k boljšim prodajnim rezultatom.

URŠKA KOS, mentor BARBARA GRINTAL
PRIPRAVA IN IZVEDBA RAZLIČNIH PROTOKOLARNIH DOGODKOV [Glej povzetek]

Protokol danes predstavlja pomembno sestavino uradnega diplomatskega in političnega življenja, saj razna srečanja monarhov, šefov držav in drugih predstavnikov držav brez njega ne bi imela tolikšnega pomena. Ima pomembno vlogo, saj predstavlja okvir, skozi katerega se država lahko predstavlja in promovira. To pa je pomembno za manjše države, ki so v mednarodnih odnosih manj prepoznavne. Protokol je pomemben za uresničevanje zunanjepolitičnih ciljev države, saj ustrezno mesto in vloga protokola in prilagoditev posameznim državam vodijo k učinkovitejšemu delovanju, ugledu, promociji in spoštovanju držav, izražajo vsebino in »osebno izkaznico« države. V diplomskem delu sem najprej predstavila pristojnosti in delo Protokola Republike Slovenije, in se usmerila na osnovna pravila lepega vedenja in videza. Na kratko sem se seznanila še z drugimi elementi, ki so za protokol pomembni, in sicer protokolarna darila, vrstni red vozil ob uradnem obisku v Republiki Sloveniji, poznavanje nacionalnih simbolov države. Najbolj pa sem se v svojem diplomskem delu osredotočila na opis različnih protokolarnih dogodkov, kot so uradni obiski tujih funkcionarjev v Republiki Sloveniji in obiski naših funkcionarjev v tujini. Ker je naša protokolarna služba v vlogi decentralizacije, so opazne tudi razlike pri komuniciranju med različnimi protokolarnimi uradi.

MIHA ILINČIČ, mentor mag. ANTON OLAJ
SAMOSTOJNI PODJETNIK V GOSTINSKI DEJAVNOSTI [Glej povzetek]

V diplomskem delu sem analitično obravnaval samostojno podjetništvo s pravnega vidika in vidika poslovanja. Zastavil sem si raziskovalno hipotezo, za potrebe katere sem v teoretičnem in praktičnem delu analitično pripravil argumente, da sem jih v sklepnih mislih lahko potrdil ali ovrgel.
Teoretični del obsega splošne opredelitve gospodarskih družb in podrobnejšo predstavitev samostojnega podjetnika kot organizacijske oblike opravljanja gospodarske dejavnosti in enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo.
V praktičnem delu pa sem se osredotočil na samostojno podjetništvo v gostinski dejavnosti: prikazal sem predpise, ki jih mora samostojni podjetnik upoštevati pri odpiranju gostinskega obrata, potrebne pogoje in postopke za uresničitev ideje odprtja gostinskega obrata.

KAJA PAHOR, mentor mag. ANTON OLAJ
VREDNOSTNI PAPIRJI V BANČNI INSTITUCIJI [Glej povzetek]

Glavni namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako vlagatelji poslujejo pri borznoposredniški družbi preko borznega posrednika, poiskati podrobnosti dela in nalog bančne institucije »x«, ki deluje za svoj račun, in vlagatelja, ki investira v vrednostne papirje preko borznega posrednika v borznoposredniški družbi, ter ugotoviti razlike med njima. Diplomsko delo je razdeljeno na pet poglavij. V uvodnem poglavju so opisani problem, cilji in namen dela, postavljena je hipoteza in predstavljen predvideni metodološki instrumentarij raziskovanja. V drugem poglavju so s teoretičnega vidika obdelani vrednostni papirji. Tretje poglavje obsega dejavnosti Centralne klirinško depotne družbe, pravila njenega poslovanja ter pomen članstva v družbi. Četrto poglavje zajema organizacijo poslovanja z vrednostnimi papirji oddelka zakladništva in oddelka za zaledje in plačilni promet v bančni instituciji ”x”, ki trguje za svoj račun. Prikazala sem trgovalni del naložbe v pristojnosti oddelka zakladništva, ki trguje z vrednostnimi papirji. Predstavila sem borznega posrednika, vrste storitev, kot sta borzno posredovanje in upravljanje premoženja. Opisala sem naloge borznega posrednika in postopek pri naložbi v vrednostne papirje za vlagateljev račun. Ker me je zanimalo, kakšne so razlike med vlaganjem v vrednostne papirje v bančni instituciji »x« in vlagateljem v borzno posredniških družbah, sem na koncu primerjala njuna dela in naloge. V zadnjem poglavju so predstavljene sklepne misli.

SARA SCHILLER, mentorica MARINA VODOPIVEC
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ PRI NAS [Glej povzetek]

 pričujočem diplomskem delu sta predstavljena pomembnost in razvoj osebnostnih lastnosti, ki jih mora imeti dober vodja. Osebnostne lastnosti so prirojene, vendar jih lahko razvijamo tudi sami. S tem prispevamo k delovanju in razvoju svoje delovne organizacije, ob tem pa se tudi sami osebnostno razvijamo.

Vodja je pomemben člen v strukturi organizacije. Biti mora inteligenten, razgledan in izkušen. Imeti mora moč, vizijo, intuicijo, ki jo je sposoben pravilno uporabljati, predvsem pa mora poznati tako svoje pozitivne kot negativne lastnosti, s katerimi je sposoben upravljati oz. jih nadzorovati.

V prvem delu diplomskega dela so predstavljena teoretična izhodišča, ki so povezana z vodenjem in vodjo ter razvojem določenih osebnostnih lastnosti, ki jih mora imeti dober vodja. Drugi, praktični del pa je napisan na podlagi dela z vprašalnikom, ki ga je avtorica izvedla na upravni enoti.

Diplomsko delo se zaključi z ugotovitvijo, da so osebnostne lastnosti dejavnik, ki pomembno vpliva na to, da lahko nekoga imenujemo dober vodja, česar se dobro zavedajo tudi zaposleni.

LEPOSAVA TEŠIĆ, mentorica MARINA VODOPIVEC
MOTIVACIJA ZAPOSLENIH [Glej povzetek]

Ključno vprašanje, ki sem si ga postavila v diplomskem delu je, od česa je odvisna motivacija. V strokovni literaturi, je izjemno veliko teorij o motivaciji v nadaljevanju sem jih nekaj povzela in dodala še nekaj komentarjev, predvsem iz lastnih opazovanj in spoznanj, ki sem jih pridobila pri izdelavi analizi ankete. V začetku teoretičnega dela diplomskega dela sem se osredotočila na trditve o motivaciji, predstavila sem tudi nekaj motivacijskih teorij in opisala materialne in nematerialne motivacijske dejavnike.

V nadaljevanju diplomskega dela sem predstavila rezultate ankete, ki sem jo opravila med zaposlenimi v trgovskem podjetju. Raziskovalne naloge sem se lotila z namenom, da ugotovim, ali so v podjetju zaposleni nezadovoljni. Na koncu sem podala nekaj predlogov za izboljšanje. Z diplomskim delom, ki sem ga izvedla med zaposlenimi v trgovski dejavnosti, sem želele preveriti trditve o tem, kaj zaposlene žene k boljši produktivnosti. Dober vodja ima za podjetje izredno velik pomen. To je lahko le duševno zdrava osebnost, ki je sposobna motivirati in razvijati odnose med sodelavci in vodstvom. S pomočjo raziskave sem poskušala dognati in predstaviti, katere so glavne napake vodenja.

MARTINA LAZNIK, mentorica MARINA VODOPIVEC
MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH [Glej povzetek]

Podjetja si želijo imeti najboljše kadre, ne vedo pa, kaj storiti, ko motivacija usahne. Nimajo pojasnila, ne znajo spremeniti toka. Vsak posameznik je svoj individuum, zato ni enega, najboljšega načina, s katerim bi lahko motivirali vse zaposlene. Vodja mora načine motiviranja prilagoditi vsakemu zaposlenemu posebej, svoje delavce mora poznati in vedeti, s čim jih lahko navduši za delo, kaj jih spodbuja k ustvarjalnosti. V svojem diplomskem delu sem predstavila različne motivacijske teorije, opisala motivacijske faktorje, opredelila nagrajevanje zaposlenih, posebno poglavje pa sem posvetila teorijam o generacijah. S pomočjo anketnega vprašalnika sem izvedla analizo motivacije zaposlenih po starostnih skupinah, saj me je zanimalo, kakšne so razlike med motivacijskimi dejavniki različnih generacijskih skupin. Ključna ugotovitev mojega diplomskega dela je bila, da motiviranje pripadnikov različnih generacijskih skupin zahteva raznovrstne vodstvene in motivacijske prijeme.

NIKA DEJANOVIČ, mentorica Marina Vodopivec
STRES NA DELOVNEM MESTU [Glej povzetek]

Stres je telesna in duševna reakcija na spremembe, ki jih prinaša okolje oziroma način življenja; je odziv telesa na neko nevarnost. Stres je neskladje med dojemanjem zahtev na eni strani in sposobnostmi za obvladovanje zahtev na drugi strani.
Nekaj stresa potrebujemo pri opravljanju vsakodnevnih nalog, ker le tako lahko sprejemamo odločitve in delujemo pozitivno. Moramo se zavedati, da stres ni samo škodljiv. Poznamo tudi pozitivni in nevtralni stres, vendar pa nam prav škodljiv stres povzroči fizične, duševne in čustvene težave na celotnem organizmu.
Zaradi načina življenja in tempa, ki ga živimo, ne moremo pričakovati, da se bomo stresu lahko izognili. Veliko pa lahko naredimo sami; predvsem je potrebno zmanjšati zahteve in spremeniti njihovo naravo, s tem da se naučimo tehnik za obvladovanje stresa. Prvo pravilo za učinkovito obvladanje stresa je, da sprejmemo dejstvo, da je stres neizogiben.
Izgorelost je negativna reakcija na stres in je odvisna od posameznikovih sposobnosti za obvladanje stresa. Je stanje izčrpanosti telesa in duha, ki nastopi kot posledica dlje časa trajajoče čustveno zahtevne obremenitve na delovnem mestu.

VSŠ programi na zavodu IZRAZ, Ljubljana

Izobražujemo po verificiranem programu za višješolske strokovne programe:

 
 






 

Zbiramo predhodne informativne prijave v programe naše višje strokovne šole.

>> več informacij

 

obiščite tudi našo posredovalnico rabljenih knjig in učbenikov

 

 Copyright © 2002-2010 Zavod IZRAZ, e-mail: info@izraz.si, Sprememba: petek, 28. januar 2011