Sledi seznam diplomantov in povzetki diplom
VSŠ programa poslovni sekretar na zavodu IZRAZ, Ljubljana v
študijskem letu 2010/2011. Diplomanti so
zbrani po terminih zagovora diplomskega dela:
december 2010
NADA GORJUP, mentorica BARBARA
GRINTAL
ISKANJE IN IZBOR KADROV [Glej povzetek]
Delavci v podjetju lahko odločilno vplivajo na uspešnost njegovega
poslovanja, zato je za podjetje izbira novih, najbolj ustreznih ljudi za delo
pomembna poslovna odločitev. Proces, s katerim podjetje pridobi novega
zaposlenega, najustreznejšega za določeno delovno mesto, je lahko za
delodajalca zelo zapleten, dolgotrajen, strokovno obremenjujoč ter drag
proces, saj izbira napačnega delavca zmanjšuje uspešnost podjetja. Zato je
zaposlovanje novih delavcev zamuden postopek, vendar mu je smiselno nameniti
dovolj časa, saj bo lahko izbran kandidat veliko prispeval k uspešnosti
podjetja. Področja zaposlovanja postajajo za podjetja vedno pomembnejša, saj
je oblikovanje kadrovske strukture bistvenega pomena za celotno poslovanje.
Načini pridobivanja ustreznega kadra pa so odvisni od načina prilagajanja
posameznega podjetja. V svoji diplomski nalogi sem preučevala celoten
postopek pridobivanja in izbora kadrov. Na podlagi pridobljenih podatkov sem
podala predloge o potrebnih spremembah v postopku pridobivanja kadrov.
Poslovni sestanki so pogosta oblika sporazumevanja v poslovnem svetu in odlično
orodje za zbiranje mnenj in idej ter vodenje aktivnosti skupin zaposlenih.
Zaposleni bi se morali zavedati pomena poslovnega sestanka za dobro vodenja
podjetja. Pomembna je tudi komunikacija, ki je pogoj za dober sestanek. Lahko se
hitro zgodi, da učinkovitost sestanka pade, če udeleženci nanj niso v naprej
dobro pripravljeni, učinkovito vodeni in če se dogovorjeni sklepi ne realizirajo
kvalitetno in v dogovorjenih rokih. Z anketo smo ugotavljali, ali se v praksi
udeleženci pripravijo na sestanek, koliko časa sestanki trajajo, kakšen pomen
dajo pripravi dnevnega reda, kdaj pošljejo vabila in na kakšen način.
Ugotovljeno je bilo, da anketiranci poznajo pravila za pripravo in vodenje
poslovnih sestankov, da pa jih večina ne dela sedežnega reda, kar je odločilnega
pomena za učinkovit sestanek.
PETRA ŽERTEK, mentorica BARBARA GRINTAL
POSLOVNI PROTOKOL
[Glej povzetek]
Namen diplomskega dela je pridobiti, preučiti in zapisati čim več
informacij s področja sprejemljivega vedenja v poslovnem svetu. Z
upoštevanjem pravil poslovnega protokola lahko namreč veliko
pridobimo. V sodobni družbi ima način obnašanja pomembno mesto, saj
od tega ni odvisen samo posameznikov uspeh, ampak tudi uspeh
organizacije. Poslovni protokol sestavljajo obvezujoča pravila v
mednarodnem poslovanju podjetij in ustanov. Stiki med poslovnimi
ljudmi potekajo v skladu s temi določenimi pravili in običaji. V tem
času, ko se podjetja vse bolj odpirajo in sodelujejo s tujimi
poslovnimi partnerji, je poleg kulture in običajev tujih poslovnih
partnerjev, zelo pomembno poznavanje mednarodnega poslovnega
protokola. Poslovno komuniciranje je eden od glavnih delov
poslovanja, saj si s pravilno izbiro komunikacije med zaposlenimi
znotraj podjetja in med poslovnimi partnerji zunaj podjetja, lahko
zagotovimo uspeh. V empiričnem delu naloge sem z vodenim
intervjujem, ki sem ga opravila z gospo Bojano Košnik, dobila
odgovore na nekaj najbolj pogostih vprašanj s področja poslovnega
bontona.
KLAVDIJA UŽMAH, mentor BARBARA GRINTAL
POSPEŠEVANJE PRODAJE V PODJETJU COCA-COLA
[Glej
povzetek]
Prodajati ne pomeni samo služiti, temveč pomeni tudi zadovoljiti
potrošnike. Potrošniki so naš »kruh«, zato je zelo pomembno, da so z
izdelkom ali storitvijo kar se da zadovoljni. Če so stranke
zadovoljne, se vračajo ne glede na morebitno višjo ceno. Dandanes je
velik problem prenasičenost trga, to pa mnoga podjetja spravi v slab
položaj ali celo v propad. Zato se moramo vedno truditi in
pridobivati nove stranke z različnimi metodami. Pomembno je, da so
te zadovoljne, kajti le tako se bodo vračale in pripomogle k
pridobivanju novih kupcev. V diplomskem delu uvodoma opredeljujemo
tržno komuniciranje s podrobnejšo predstavitvijo pospeševanja
prodaje kot izbrane oblike komuniciranja. Opredeljujemo pojem
pospeševanja prodaje, namen, vrste pospeševanja, oblike
pospeševanja, prednosti in slabosti ter pravno ureditev v tej
dejavnosti V jedrnem delu se osredotočimo na predstavitev prakse,
oblik in tehnik pospeševanja prodaje v podjetju Coca-Cola HBC
Slovenija, d. o. o., kar oplemenitimo z empiričnim delom, ko z
raziskavo, opazovanjem in analizo stanja pred in rezultatov po
uporabi elementov pospeševanja prodaje podkrepimo pomembnost in
ključno hipotezo, da uporaba elementov pospeševanja prodaje ključno
pripomore k boljšim prodajnim rezultatom.
URŠKA KOS, mentor BARBARA GRINTAL
PRIPRAVA IN IZVEDBA RAZLIČNIH PROTOKOLARNIH DOGODKOV
[Glej
povzetek]
Protokol danes predstavlja pomembno sestavino uradnega
diplomatskega in političnega življenja, saj razna srečanja monarhov,
šefov držav in drugih predstavnikov držav brez njega ne bi imela
tolikšnega pomena. Ima pomembno vlogo, saj predstavlja okvir, skozi
katerega se država lahko predstavlja in promovira. To pa je pomembno
za manjše države, ki so v mednarodnih odnosih manj prepoznavne.
Protokol je pomemben za uresničevanje zunanjepolitičnih ciljev
države, saj ustrezno mesto in vloga protokola in prilagoditev
posameznim državam vodijo k učinkovitejšemu delovanju, ugledu,
promociji in spoštovanju držav, izražajo vsebino in »osebno
izkaznico« države. V diplomskem delu sem najprej predstavila
pristojnosti in delo Protokola Republike Slovenije, in se usmerila
na osnovna pravila lepega vedenja in videza. Na kratko sem se
seznanila še z drugimi elementi, ki so za protokol pomembni, in
sicer protokolarna darila, vrstni red vozil ob uradnem obisku v
Republiki Sloveniji, poznavanje nacionalnih simbolov države. Najbolj
pa sem se v svojem diplomskem delu osredotočila na opis različnih
protokolarnih dogodkov, kot so uradni obiski tujih funkcionarjev v
Republiki Sloveniji in obiski naših funkcionarjev v tujini. Ker je
naša protokolarna služba v vlogi decentralizacije, so opazne tudi
razlike pri komuniciranju med različnimi protokolarnimi uradi.
MIHA ILINČIČ, mentor mag. ANTON OLAJ
SAMOSTOJNI PODJETNIK V GOSTINSKI DEJAVNOSTI
[Glej
povzetek]
V diplomskem delu sem analitično obravnaval samostojno
podjetništvo s pravnega vidika in vidika poslovanja. Zastavil sem si
raziskovalno hipotezo, za potrebe katere sem v teoretičnem in
praktičnem delu analitično pripravil argumente, da sem jih v
sklepnih mislih lahko potrdil ali ovrgel.
Teoretični del obsega splošne opredelitve gospodarskih družb in
podrobnejšo predstavitev samostojnega podjetnika kot organizacijske
oblike opravljanja gospodarske dejavnosti in enoosebne družbe z
omejeno odgovornostjo.
V praktičnem delu pa sem se osredotočil na samostojno podjetništvo v
gostinski dejavnosti: prikazal sem predpise, ki jih mora samostojni
podjetnik upoštevati pri odpiranju gostinskega obrata, potrebne
pogoje in postopke za uresničitev ideje odprtja gostinskega obrata.
KAJA PAHOR, mentor mag. ANTON OLAJ VREDNOSTNI PAPIRJI V BANČNI INSTITUCIJI
[Glej povzetek]
Glavni namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako vlagatelji
poslujejo pri borznoposredniški družbi preko borznega posrednika,
poiskati podrobnosti dela in nalog bančne institucije »x«, ki deluje
za svoj račun, in vlagatelja, ki investira v vrednostne papirje
preko borznega posrednika v borznoposredniški družbi, ter ugotoviti
razlike med njima. Diplomsko delo je razdeljeno na pet poglavij. V
uvodnem poglavju so opisani problem, cilji in namen dela,
postavljena je hipoteza in predstavljen predvideni metodološki
instrumentarij raziskovanja. V drugem poglavju so s teoretičnega
vidika obdelani vrednostni papirji. Tretje poglavje obsega
dejavnosti Centralne klirinško depotne družbe, pravila njenega
poslovanja ter pomen članstva v družbi. Četrto poglavje zajema
organizacijo poslovanja z vrednostnimi papirji oddelka zakladništva
in oddelka za zaledje in plačilni promet v bančni instituciji ”x”,
ki trguje za svoj račun. Prikazala sem trgovalni del naložbe v
pristojnosti oddelka zakladništva, ki trguje z vrednostnimi papirji.
Predstavila sem borznega posrednika, vrste storitev, kot sta borzno
posredovanje in upravljanje premoženja. Opisala sem naloge borznega
posrednika in postopek pri naložbi v vrednostne papirje za
vlagateljev račun. Ker me je zanimalo, kakšne so razlike med
vlaganjem v vrednostne papirje v bančni instituciji »x« in
vlagateljem v borzno posredniških družbah, sem na koncu primerjala
njuna dela in naloge. V zadnjem poglavju so predstavljene sklepne
misli.
SARA SCHILLER, mentorica MARINA
VODOPIVEC
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ PRI NAS
[Glej povzetek]
pričujočem diplomskem delu sta predstavljena pomembnost in
razvoj osebnostnih lastnosti, ki jih mora imeti dober vodja.
Osebnostne lastnosti so prirojene, vendar jih lahko razvijamo tudi
sami. S tem prispevamo k delovanju in razvoju svoje delovne
organizacije, ob tem pa se tudi sami osebnostno razvijamo.
Vodja je pomemben člen v strukturi organizacije. Biti mora
inteligenten, razgledan in izkušen. Imeti mora moč, vizijo,
intuicijo, ki jo je sposoben pravilno uporabljati, predvsem pa mora
poznati tako svoje pozitivne kot negativne lastnosti, s katerimi je
sposoben upravljati oz. jih nadzorovati.
V prvem delu diplomskega dela so predstavljena teoretična izhodišča,
ki so povezana z vodenjem in vodjo ter razvojem določenih
osebnostnih lastnosti, ki jih mora imeti dober vodja. Drugi,
praktični del pa je napisan na podlagi dela z vprašalnikom, ki ga je
avtorica izvedla na upravni enoti.
Diplomsko delo se zaključi z ugotovitvijo, da so osebnostne
lastnosti dejavnik, ki pomembno vpliva na to, da lahko nekoga
imenujemo dober vodja, česar se dobro zavedajo tudi zaposleni.
Ključno vprašanje, ki sem si ga postavila v diplomskem delu je, od
česa je odvisna motivacija. V strokovni literaturi, je izjemno
veliko teorij o motivaciji v nadaljevanju sem jih nekaj povzela in
dodala še nekaj komentarjev, predvsem iz lastnih opazovanj in
spoznanj, ki sem jih pridobila pri izdelavi analizi ankete. V
začetku teoretičnega dela diplomskega dela sem se osredotočila na
trditve o motivaciji, predstavila sem tudi nekaj motivacijskih
teorij in opisala materialne in nematerialne motivacijske dejavnike.
V nadaljevanju diplomskega dela sem predstavila rezultate ankete, ki
sem jo opravila med zaposlenimi v trgovskem podjetju. Raziskovalne
naloge sem se lotila z namenom, da ugotovim, ali so v podjetju
zaposleni nezadovoljni. Na koncu sem podala nekaj predlogov za
izboljšanje. Z diplomskim delom, ki sem ga izvedla med zaposlenimi v
trgovski dejavnosti, sem želele preveriti trditve o tem, kaj
zaposlene žene k boljši produktivnosti. Dober vodja ima za podjetje
izredno velik pomen. To je lahko le duševno zdrava osebnost, ki je
sposobna motivirati in razvijati odnose med sodelavci in vodstvom. S
pomočjo raziskave sem poskušala dognati in predstaviti, katere so
glavne napake vodenja.
MARTINA LAZNIK, mentorica MARINA
VODOPIVEC
MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH
[Glej povzetek]
Podjetja si želijo imeti najboljše kadre, ne vedo pa, kaj storiti,
ko motivacija usahne. Nimajo pojasnila, ne znajo spremeniti toka.
Vsak posameznik je svoj individuum, zato ni enega, najboljšega
načina, s katerim bi lahko motivirali vse zaposlene. Vodja mora
načine motiviranja prilagoditi vsakemu zaposlenemu posebej, svoje
delavce mora poznati in vedeti, s čim jih lahko navduši za delo, kaj
jih spodbuja k ustvarjalnosti. V svojem diplomskem delu sem
predstavila različne motivacijske teorije, opisala motivacijske
faktorje, opredelila nagrajevanje zaposlenih, posebno poglavje pa
sem posvetila teorijam o generacijah. S pomočjo anketnega
vprašalnika sem izvedla analizo motivacije zaposlenih po starostnih
skupinah, saj me je zanimalo, kakšne so razlike med motivacijskimi
dejavniki različnih generacijskih skupin. Ključna ugotovitev mojega
diplomskega dela je bila, da motiviranje pripadnikov različnih
generacijskih skupin zahteva raznovrstne vodstvene in motivacijske
prijeme.
NIKA DEJANOVIČ, mentorica Marina Vodopivec
STRES NA DELOVNEM MESTU
[Glej povzetek]
Stres je telesna in duševna reakcija na spremembe, ki jih prinaša
okolje oziroma način življenja; je odziv telesa na neko nevarnost.
Stres je neskladje med dojemanjem zahtev na eni strani in
sposobnostmi za obvladovanje zahtev na drugi strani.
Nekaj stresa potrebujemo pri opravljanju vsakodnevnih nalog, ker le
tako lahko sprejemamo odločitve in delujemo pozitivno. Moramo se
zavedati, da stres ni samo škodljiv. Poznamo tudi pozitivni in
nevtralni stres, vendar pa nam prav škodljiv stres povzroči fizične,
duševne in čustvene težave na celotnem organizmu.
Zaradi načina življenja in tempa, ki ga živimo, ne moremo
pričakovati, da se bomo stresu lahko izognili. Veliko pa lahko
naredimo sami; predvsem je potrebno zmanjšati zahteve in spremeniti
njihovo naravo, s tem da se naučimo tehnik za obvladovanje stresa.
Prvo pravilo za učinkovito obvladanje stresa je, da sprejmemo
dejstvo, da je stres neizogiben.
Izgorelost je negativna reakcija na stres in je odvisna od
posameznikovih sposobnosti za obvladanje stresa. Je stanje
izčrpanosti telesa in duha, ki nastopi kot posledica dlje časa
trajajoče čustveno zahtevne obremenitve na delovnem mestu.
VSŠ programi
na zavodu IZRAZ, Ljubljana
Izobražujemo
po verificiranem programu za višješolske strokovne programe: